Po podatkih UVHVVR je bilo lani v Sloveniji proti steklini cepljenih 91.696 psov, kar pomeni, da so lastniki zgolj za to cepljenje odšteli skoraj 2,9 milijona evrov.
Vse več psov pa je cepljenih tudi proti nalezljivim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, leptospiroza, virusni hepatitis, adenovirusi, kužni kašelj, parainfluenca …), glede na stil življenja psov (na primer potovanja z lastniki izven Slovenije) pa v posameznih primerih Veterinarska zbornica Slovenije priporoča še dodatna zaščitna cepljenja. Cene teh cepiv se prosto oblikujejo na trgu, cena cepljenja proti kužnim boleznim (petvalentno cepivo) pa se v povprečju giblje od 25 do 37 evrov.
»Cepljenja so velik vir dohodka za veterinarske ambulante,« pravi veterinarka Alenka Kristl, ki se ukvarja z naravnim zdravljenjem živali. Poudarja, da ne nasprotuje cepljenjem nasploh in da so za odločanje o cepljenju proti steklini najbolj pristojni epidemiologi, vendar pa nasprotuje nepotrebnemu oziroma pretiranemu cepljenju. »Sem za pametno uporabo cepiv, v minimalnih količinah in ob kontroli titrov protiteles,« pravi. Prepričana je, da so cepiva pomemben vir zaslužka veterinarskih ambulant, pa ne le ob samem cepljenju, ampak tudi kasneje, saj se živali pogosto vračajo zaradi neželenih učinkov. »Zelo se mi je v spomin vtisnila izjava profesorja v času študija, ki nam je študentom jasno povedal, da so cepljenja naš kruh. Ob tem pa nismo slišali niti besede o nevarnostih cepiv, smiselnosti cepljenj nasploh in drugih ukrepih za izboljšanje imunskega odziva,« je odkrita sogovornica.
Poudarja, da je izjemno pomembno, da se iz ocene potrebe po cepljenju izvzamejo vplivi proizvajalcev cepiv in izvajalcev cepljenj, torej veterinarjev, ki so vezani na željo po zaslužku. »Poleg zaščite zdravja ljudi in živali pred steklino naj bo v ospredju zdravje psov, ki naj ne bodo izpostavljeni nepotrebnemu tveganju,« izpostavlja Alenka Kristl, ki se ji zdi podaljšanje revakcinacije na vsaka tri leta korak v pravo smer.
Pred cepljenjem bi bilo smiselno preveriti morebitno imunost psa
A vendar meni, da bi lahko rutinsko cepljenje psov nadomestili z enostavnim vpogledom v imunski status psa. »Večina veterinarjev avtomatsko cepi psa, ne da bi ugotavljali, ali je na bolezen že imun. Če je že imun, vsako nadaljnje cepljenje nima nobene koristi za njegovo zdravje, poveča pa tveganje za neželene učinke. Če je bil pes uspešno cepljen, pridobi imunost, ki traja od sedem do devet let, lahko pa tudi celo življenje,« pove Alenka Kristl. Predlaga, da bi pred cepljenjem pregledali imunski status psa in cepili le tiste, ki še nimajo dovolj razvite imunosti. »Na trgu je veliko možnosti za uporabo testov titrov protiteles. S povpraševanjem lahko skrbniki sami spodbudijo veterinarje, da jih začnejo redno uporabljati in po razumni ceni, da ne bo strošek odvzema krvi in testa takšen, da bo skrbnika odvrnil od meritve protiteles,« meni sogovornica.
Andreja Šalamun (celoten članek je bil objavljen v reviji Moj pes, junij 2019)
