Aktualno Mačji svet

Prebavne motnje pri mačkah

Ne glede na to, da mačke ne pojedo vsega, kar jim pride pod smrček, njihovi skrbniki dobro poznajo izbruhane kepice dlak, travo pa tudi hrano.

Večina se jih prej ali slej sreča tudi z diarejo in zaprtjem. Prebavne motnje spadajo med pogoste zdravstvene težave mačk. Kaj vse se lahko skriva zadaj, kdaj sta bruhanje in diareja znak bolezni?

Osameli primeri bruhanja ali driske še niso razlog za preplah. Če pa gre za oboje skupaj oz. za dalj trajajoče težave, moramo raziskati, kje tiči vzrok. V primerih zastrupitve ali zaužitja tujka je stanje urgentno, prav tako v primeru okvare ledvic ali pankreatitisa.

Mačke so znane po bruhanju, a le, ko gre za kepice dlak

V različnih strokovnih virih na spletu in v literaturi naletimo na mnenje, da je bruhanja pravzaprav običajna dejavnost mačk. Po besedah veterinarke Iris Selan, dr. vet. med. iz Veterine Tristokosmatih, mačke največkrat bruhajo zaradi kepic dlak, ki se jim naberejo v prebavilih, nekatere lahko bruhajo zaradi preslabo prežvečene hrane (temu je lahko vzrok slabo zobovje), lahko zaradi prenajedanja, zaradi tujka, ki so ga pojedle …

A zaskrbljenost je upravičena: bruhanje je lahko tudi znak hujših obolenj želodca, jeter, ledvic, mačje kuge, alergije na neko snov v hrani ali zastrupitve. Bruhanje lahko izzove tudi zaužitje tujka, ki ga z bruhanjem poskuša telo izločiti. Včasih je to uspešno in v tem primeru se tudi bruhanje po tem, ko npr. mačka izbljuva kakšno dolgo bilko trave, konča. Problem pa nastane, če se tujek ujame v prebavilih, kjer lahko povzroči številne težave, še posebej, kadar to ni trava, temveč kakšen drug predmet – najbolj problematične so razne nitke in trakovi, ki jih radovedni mačji mladiči med igro pogoltnejo. Pride lahko do nenehnega draženja ali celo do smrtno nevarnega predrtja prebavil.

Bruhanje je lahko tudi znak hujših obolenj želodca, jeter, ledvic, mačje kuge, alergije na neko snov v hrani ali zastrupitve.

Strokovnjaki opozarjajo, da je ob večkratnem bruhanju treba pomisliti tudi na vzroke izven prebavnega sistema – med pogostimi so odpoved ledvic, jeter in vnetje trebušne slinavke. Ta obolenja namreč povzročajo kopičenje toksinov, ki dražijo prebavila. Predvsem pri starejših mačkah je glede na pogostost teh obolenj smiselno naše ljubljenčke redno voziti na krvne preiskave, s katerimi se preveri delovanje ledvic in jeter.

Mačje stranišče: kakšno je normalno odvajanje blata?

Na podlagi vsakodnevnega spremljanja blata naše mačke lahko hitro opazimo morebitne spremembe, ki nakazujejo, da nekaj ni v redu. Zdrava mačka naj bi odvajala vsaj enkrat na dan blato temno rjave barve, ki ni ne pretrdo ne premehko, hkrati pa ne oddaja posebej močnega smrdljivega vonja.

»Težko je reči, koliko je normalno število odvajanj blata na dan, saj je odvisno od več dejavnikov – vrste in količine hrane, starosti, gibanja … Nujno pa je, da se blato odvaja vsaj enkrat na dan,« pojasnjuje Selanova. Svetuje, da smo v mačjem stranišču pozorni na barvo, konsistenco, morebitno prisotnost krvi, sluzi, zajedavcev, tujih predmetov, dlak …

Diareja

Diareja je relativno običajen pojav pri mačkah, največkrat pride in mine. Tudi za to prebavno težavo pa se lahko skrivajo številni različni vzroki – od menjave hrane in notranjih parazitov do virusnega ali bakterijskega vnetja spodnjih prebavil ali zaužitja tujka, ki predstavlja obstrukcijo.

Nevarnost, ki jo prinaša dlje trajajoča diareja, je dehidracija, ki je še posebej problematična pri mačkah, ki že tako ali tako ne popijejo prav veliko vode.

Zaprtje

Obratno od driske je zaprtje, ki po besedah Selanove včasih povzroča še hujše zadrege kot pa diareja. Mačka je zaprta, ko se zelo napenja na stranišču, kjer pa po njenem obisku ni ničesar. Če se to zgodi le poredko, lahko težavo rešimo sami, če pa se ponavlja ali traja dlje, mora podobno kot pri diareji veterinar odkriti vzrok.

Kronične prebavne težave

Če težave (tekoče blato ali bruhanje oz. oboje) ne minejo in če veterinar izključi druge možne vzroke, stroka pomisli na vnetno črevesno bolezen (IBS – sindrom razdražljivega črevesja).

Gre za skupek prebavnih bolezni, ki trajajo dalj časa. Znaki, ki se pojavljajo, so bruhanje, driska (s primesjo krvi), spremembe apetita in izguba telesne teže. Značilno je, da simptomi trajajo nekaj časa, sledi obdobje s popolnoma normalnimi iztrebki, potem pa se znova pojavijo simptomi. Oblike vnetne črevesne bolezni se razlikujejo glede na to, kje vnetje je (v želodcu, v tankem ali debelem črevesu) in glede na to, s katerimi vnetnimi celicami je prežeta črevesna stena. Bolezen lahko nadzorujemo, ozdravimo pa je ne. Pomembna je pravilna dieta in redni pregledi. Do kroničnih prebavnih težav lahko privede tudi stres.

Kako lahko pri blažjih težavah ukrepamo sami doma?

Prvi nasvet veterinarjev je, da ob bruhanju in driski vedno poskusimo vsaj za nekaj časa umakniti hrano. »Da se sluznica prebavil lahko umiri. Pri bruhanju umikamo tudi tekočino, pri diareji pa je lahko tekočina stalno na razpolago,« pove veterinarka Iris Selan. V domači lekarni pridejo prav sredstva proti slabosti, proti diareji in probiotiki.

V primeru diareje stroka svetuje tudi obrok iz lahko prebavljive hrane (kuhan piščanec, riž), po drugi strani pa je bolje, da ne uvajamo večjih sprememb v prehrani. Obroki naj bodo manjši in bolj pogosti, dodamo jim lahko tudi medicinsko oglje.

Da mački olajšamo zaprtje, ji lahko ponudimo malo olivnega olja ali masla, na dolgi rok pa v prehrano vključimo več vlaknin – npr. buče, oz. postopno uvajamo lažje prebavljivo hrano. Proti težavam z zaprtjem pomaga tudi več gibanja in pitje večje količine vode.

Kdaj k veterinarju?

Po izkušnjah in po priporočilih veterinarjev je nekakšno osnovno pravilo tako glede bruhanja kot glede diareje, da, če gre za enkraten dogodek, ni treba, da nas skrbi. Če ima mačka diarejo, ob tem pa tudi bruha, moramo k veterinarju. Če se ob enem ali drugem pojavljajo drugi simptomi, kot so letargičnost, povišana temperatura, odklanjanje vode in hrane, spremenjeno obnašanje, oteženo dihanje, mišični krči, je obisk veterinarja nujen. Če v bruhanju opazimo sledove krvi, je stanje še bolj skrb vzbujajoče. Prav tako je treba k zdravniku, če bruhanje ali diareja trajata dlje časa.

Vesna Bizjak