Če se vam je zgodilo, da pes tudi prestopiti noče praga kopalnice, naj vas potolažimo, da ni še nič izgubljeno. Strah pred vodo in kopanjem se lahko s počasnimi in premišljenimi koraki premaga.
Umivanje je za človeka nekaj vsakdanjega, za psa pa je včasih to zelo stresno opravilo. Pogosto se razvije strah pred vodo, v nekaterih primerih pa celo strah pred kopalnico.
Če se to zgodi v našem domu, je treba ustvariti nov odziv. Kopalnico zato psu vnovič predstavimo kot prostor, v katerem se zabava, dobiva hrano, izvaja vaje, ki so mu všeč, se igra s svojim skrbnikom ali pa le uživa v crkljanju. Tako bomo psu kopalnico predstavili kot nekaj prijetnega, in ne kot prostor, v katerem se dogajajo zanj neprijetne stvari.
Ko pes enkrat vstopi v kopalnico brez omahovanja in je v njej dlje časa povsem sproščen, začnemo z novim korakom. Psu v kad vržemo kak briket in pustimo, da ga gre sam iskat.
V primeru, da pes ne more sam v kad, ga dvignemo in ga damo sami vanjo. A pri psih, ki se zelo bojijo, delamo zelo počasi, korak za korakom. Tako že sam dvig nagradimo s kakšnim zelo okusnim priboljškom, psa položimo v kad ter ga vnovič nagradimo z okusnim priboljškom, nato ga spet dvignemo, nagradimo in položimo na tla. Ves postopek naj poteka zelo počasi, da se bo pes na vsaki stopnji počutil prijetno ter sproščeno.
Z vsako ”učno uro” podaljšujemo čas, ko je pes v kadi.
Ko pes pridno čaka, začnemo z umivanjem. Za vsako umito tačko ga nagradimo. Kot pri vseh korakih, tudi pri umivanju delamo počasi, da se pes ne prestraši. Zelo hitro se lahko zgodi, da korake prehitevamo, in tako se pes na kakšni stopnji spet prične bati. Če se to zgodi, gremo nekaj korakov nazaj in pričnemo od tam, kjer se je pes počutil prijetno.
