Pogosto lahko slišimo, da zebe le majhne pse, kar pa nikakor ni res. Tudi veliki psi se lahko tresejo zaradi mraza in jih seveda tudi zelo zebe. Občutljivost na mraz je odvisna od različnih dejavnikov.
Ali je, na primer, dalmatinec majhen pes? Nikakor, a ga lahko zelo zebe in v mrazu trpi, saj nima takšnega kožuha, ki bi ga grel v hladnih dneh. V mrazu se slabo počutijo vsi psi, ki imajo zelo kratko dlako brez podlanke in seveda psi, katerih domovina je v bolj toplih krajih. Na mraz so bolj občutljivi tudi psi, ki živijo v ogrevanih stanovanjih, saj njihova dlaka oz. podlanka ni tako gosta in dolga kot pri sovrstnikih, ki živijo na prostem.
Bolj občutljivi na mraz so tudi psi, ki jih prepogosto kopamo, saj s tem kožuh razmastimo in s tem med drugim zmanjšamo naravne zaščitne sposobnosti kožuha. Naravna sposobnost kožuha med drugim pomeni, da se v vročini dlake ”zrahljajo” oz. sprostijo, s čimer pustijo zraku, da kroži skozi kožuh in s tem ohlaja telo. V mrazu pa se dlake ”stisnejo”, se bolj priležejo koži in s tem postane kožuh gostejši in omogoča boljšo zaščito pred mrazom.
Bolj občutljivi na mraz so tudi psi, ki jih prepogosto kopamo, saj s tem kožuh razmastimo in s tem med drugim zmanjšamo naravne zaščitne sposobnosti kožuha.
V mrazu pa lahko zebe tudi pse, ki imajo dolgo in gosto dlako. To se zgodi še zlasti pri starejših in bolnih psih, saj imajo ponavadi slabši imunski sistem in slabšo prekrvavitev. Takšni psi se tudi z gibanjem ne ogrejejo. In kako lahko pomagamo psom, ki so bolj občutljivi na mraz? Seveda s plaščkom, ki mora biti primerne velikosti in primerne kakovosti. Poznati pa moramo tudi negativne strani plaščkov. ”Oblečeni” psi imajo omejene možnosti za govorico telesa, ki je zelo pomemben del njihovega sporazumevanja z okoljem. Poleg tega se plašček drgne ob dlako, preprečuje prezračevanje kožuha in omejuje naravno delovanje termoregulacije.
