Najtežjega in največjega izmed setrov imenujemo tudi Gordonov seter, saj za očeta pasme velja vojvoda Alexander Gordon (1743–1827), četrti vojvoda Gordonski.
Tako kot njegova bližnja sorodnika, angleški in irski seter, tudi škotski seter izvira iz starih pasem španjelov, ki so jih verjetno križali z drugimi lovskimi psi (goniči in pointerji). Prvotno so bili namenjeni lovu na pernato divjad, v Združenem kraljestvu so to bile predvsem jerebice, divje kure, snežni jerebi in fazani. Za njihov način lova je bistveno, da lovijo perjad, ki se ob znaku nevarnosti pritaji namesto vzleti. Pes skrito ptico zazna in jo nakaže z značilno stojo.
Aktivni norček
Gordoni so psi, prežeti z energijo, živahnega temperamenta in z veliko pripadnostjo svojemu človeku. Ljubijo gibanje in nujno potrebujejo zaposlitev. So dinamični, čustveni in komunikativni psi, vedno pripravljeni za akcijo. V hiši ali stanovanju so umirjeni in nezahtevni, če so le v družbi svojih najdražjih. Za bivanje na vrtu ali v pesjaku niso primerni, saj je njihova potreba po človeški bližini prevelika. So dobri in zanesljivi čuvaji, ki hitro opozorijo na tujce na svojem ozemlju. Tujci jih ne zanimajo, zato ne silijo v ljudi in tudi drugi psi jih po navadi pretirano ne zanimajo. Zaradi lovskega nagona pa so pozorni na druge živali, predvsem na ptice.
