Če gre od doma cela družina, je treba poskrbeti za pasje varstvo. Ponudba na trgu je velika, dilema, komu zaupati našega kosmatinca, pa še večja. V večji hotel? Zasebno varstvo? K sorodnikom?
Če imamo to možnost, strokovnjaki svetujejo, naj kuža ostane v domačem okolju, kamor se za čas naše odsotnosti preseli sorodnik, ki ga pes dobro pozna, oz. gre pes na počitnice k sorodnikom. Če nimamo te možnosti, ostane bolj kot ne edina možnost pasji hotel oz. ena izmed oblik pasjega varstva. Sogovorniki priporočajo predhodni ogled nastanitve in pogovor z lastniki o vseh možnostih bivanja našega psa. Tudi za psa je dobro, da okolje in ljudi, h katerim gre, že prej spozna. »Če smo se odločili za pasji hotel, psa že prej peljimo vsaj enkrat ali dvakrat na obisk, tako da spozna skrbnike, prostor in druge pse. Sicer pa je pomembno, da iz tega dogodka ne delamo nečesa velikega. Če bo pes čutil našo zaskrbljenost, stres, smiljenje in podobno, si bo to hitro interpretiral, da se mu bo zgodilo nekaj res hudega,« svetuje pasji psiholog Tilen Mlakar.
Kako izbrati hotel?
V prvi vrsti svojega psa zaupajte uradno priznanemu hotelu, ki ima vsa dovoljenja in predvsem primerno znanje in izkušnje. Kot nas je opozorila Urška Krivec iz Hotela za male živali Nera, je v Sloveniji v porastu sprehajanje in varstvo živali, predvsem veliko ljudi to dela na črno in brez kakršnihkoli licenc, nadzora in predvsem znanja.
Sogovornica poudarja, da smo prav lastniki tisti, ki lahko največ naredimo že doma, da se bo naš kosmatinec dobro počutil tudi drugje in brez nas. Po njenih izkušnjah psi odsotnost lastnika doživljajo zelo različno. Največ težav imajo s psi, katerih lastniki niso poskrbeli za primerno socializacijo. »Nemogoče je namreč pričakovati, da bo pes, ki v življenju ni videl niti ovratnice in povodca, ali nikoli ni bil naučen, kako biti sam in v odsotnosti lastnika, veselo sprejel omejen prostor in ločitev vsega njemu znanega,« pravi Krivčeva. V največji meri pa, poudarja sogovornica, psi bivanje v hotelu preživijo brez težave in večina zelo uživa.
Zanimalo nas je, ali se za to, da svojega ljubljenčka pripelje v pasji hotel, odloča vedno več ljudi. Kot pove sogovornica, se število strank povečuje, oz. bi se povečevalo, če kapacitete ne bi bile omejene. Na tem mestu velja nasvet, da – če se bomo za letošnje poletje odločili za bivanje psa v pasjem hotelu – rezervacijo opravimo čim prej! Razlogi za bivanje v hotelu so sicer različni. Nekateri psa res ne morejo vzeti s seboj na dopust, nekateri pa se za hotel odločijo na podlagi slabe izkušnje. »Velikokrat dobimo klice ljudi, ki so svoje ljubljenčke vzeli s seboj na dopust, pa se ta ni izšel tako idilično, kot so si predstavljali. Največkrat je bila težava v glasnem lajanju, nemiru, vročini ali enostavno v spremenjenem načinu dopustovanja. S psom ne moremo na vsako plažo, ne moremo ga povsod vzeti s seboj, niti ga ne moremo kar pustiti samega za dalj časa nekje v šotoru ali apartmaju. Včasih nas pokličejo sorodniki ali sosedje, ki so si zadali preveliko nalogo čuvanja živali in nato ugotovili, da to le ni tak mačji kašelj in zahteva svoj čas in obveznosti,« pove o izkušnjah Urška Krivec.
‘Kavč varstvo’
Poleg pasjih hotelov obstaja tudi vrsta manjših pasjih varstev, kjer živali za čas odsotnosti lastnika postanejo del družine – torej ne bivajo v boksih ali kletkah, temveč v hiši skupaj z začasnimi skrbniki. Koncept, ki se imenuje tudi ‘kavč varstvo’, je pred osmimi leti prvič predstavila pri nas Dona Gomilšek iz društva PoPasje. »Danes je tovrstna oblika kavč varstva v Sloveniji dobro poznana, pred dobrimi osmimi leti pa smo bili eni izmed prvih sanjačev, ki smo si za pse želeli več kot le nastanitev. Idejo za varstvo sva s partnerjem dobila, ko ob odhodu na morje nisva imela kam dati svojih treh psov. Enega še lahko pustiš pri družinskih članih, tri ali več pa malce težje – še posebej, če je pes na kakršenkoli način zahteven in potrebuje izkušenega vodnika,« pravi sogovornica. Tudi sama poudarja, da je tovrstno delo (odpiranje pasjih hotelov, vrtcev …) v zadnjih letih v Sloveniji zelo priljubljeno, mnogo ljudi jo ustavlja na ulici, ali piše sporočila, da si tudi sami to želijo početi. »Mnogi so bili na razgovoru za delo pri nas, pa so kaj kmalu ugotovili, da crkljanje in sončni sprehod v gozdu niso vse, kar zajema naše delo,« pravi Dona Gomilšek in poudarja, da moraš biti na tak način življenja pripravljen. Na to pa, kot pravi in kar izve od lastnikov psov, niso pripravljeni vsi ponudniki pasjega varstva: »Slabe izkušnje so največkrat povezane s tem, da ponudnik pasjega varstva ne pričakuje toliko dela s psi, ne zdrži takšnega tempa, zaradi neznanja o pasji komunikaciji pa ima včasih pse raje posebej zaprte, da ne prihaja do sporov.
Zato naj še enkrat velja nasvet: pri izbiri varstva se osredotočite na potrebe svojega psa, preverite okolje (in znanje, kompetence zaposlenih), v katerem bo pes bival in se dobro pogovorite z začasnim skrbnikom.
