Aktualno

Posvojitev naj bo premišljena in ne izvedena samo zato, ker je nujno

Če je bilo v preteklosti posvajanje psov manj razširjeno, je ob vsem osveščanju, ki ga različne organizacije, pa tudi zavetišča, izvajajo sedaj, nedvomno v porastu.

Posvojitev psa je zagotovo dobrosrčno dejanje, ki nas tudi osebno izpopolnjuje. Vendar ne smemo pozabiti, da je posvojitev pogosto večja odgovornost kot nakup pasjega mladiča, ki ga seveda vedno opravimo izključno pri registriranemu vzreditelju.

Ob posvojitvi psa nam oskrbnik v zavetišču oziroma začasni skrbnik poda informacije o najbolj bistvenih značilnostih posameznega psa. Hkrati nas opozori na določene dejavnike tveganja, ki se lahko pojavijo ter morebitne preventivne ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati. Zato je zelo pomembno, da ima začasni oskrbnik/začasni skrbnik psa znanje iz področja pasje behavioristike. Veliko izkušenj pridobi preko opravljanja svojega dela, dodano vrednost pa zagotovo nosi izpopolnjevanje iz omenjenih vsebin.

Ključnega pomena je, da smo lahko po posvojitvi psa v kontaktu z osebo, ki nam je psa zaupala v oskrbo. Za zdrav nadaljnji razvoj psa in ustrezno oskrbo je bistveno pravočasno ukrepanje ob pojavu morebitnih nezaželenih vedenj. Zato nam je lahko ustrezna strokovna podpora nekoga, ki psa pozna, v veliko pomoč.

Psa nikoli ne prevzemamo na parkiriščih ali na drugih javnih površinah, ki so tako psu, kot nam, nepoznani. Pes se v svojem okolju, kjer trenutno biva, počuti najbolj varnega in sproščenega, zato je prav, da ga spoznamo v njegovem domačem okolju. Najbolj optimalno bi bilo, da se psa pred posvojitvijo nekajkrat obišče, da se nas navadi oziroma, da zanj ne nastopamo kot tujci.

Ob prihodu posvojenega psa v nov dom moramo biti pozorni na več dejavnikov:

  • Psu pustimo, da v miru ovohava novo okolje (stanovanje).
  • Psu omogočimo varno točko, ki je umaknjena v najbolj mirnem kotičku stanovanja.
  • Psa prve tri tedne ne vozimo na obiske ali na mesta, kjer so množice ljudi.
  • Psu določimo omejitve, ki jih moramo dosledno upoštevati vsi, ki bivamo z njim.
  • Psa nagrajujemo ob dobrih vedenjih, slaba ignoriramo.
  • Z učenjem določenih vaj počakamo vsaj tri tedne.
  • Psu damo priložnost biti pes in ga ne poskušamo »počlovečiti«.

Eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov pri naši odločitvi glede posvojitve psa je ta, da se za posvojitev nikoli ne odločamo na podlagi prisile ali reševanja psa pod oznako »nujno«.

Vsaka posvojitev psa naj bo vnaprej premišljena in naj poteka postopoma. Bistvenega pomena so karakter ter vedenjske posebnosti psa ter naši pogoji bivanja, ki mu jih lahko zagotovimo. Četudi lahko morda kje psa posvojimo zastonj, lahko na koncu plačamo visoko ceno za svojo nepremišljeno odločitev.

Katjuša Rajovec (Zavod Muri)