Zaradi spleta okoliščin, v katerih sem rasla, sem bila že kot deklica podvržena depresiji. Vse od takrat so bile živali moj edini pobeg, moja ovčarka me dan za dnem rešuje.
Nikoli se nisem zares znašla med ljudmi. Nisem imela samozavesti in zdelo se mi je, da je svet naravnan proti drugačnim in drugače mislečim. V osnovni šoli sem bila tarča psihičnega nasilja, moj oče pa je pogosto pil in znašal svojo nesrečo nad mano in mamo. Pogosto sem se počutila povsem samo in kot tujka na tem svetu.
Pred leti se mi je uspelo dvigniti čez vso to temo in prenehati z antidepresivi, kljub toksičnim zvezam z moškimi, v katere sem se kot najstnica in mlado dekle zapletala. S pomočjo živali in dobrih prijateljev se mi je uspelo prebiti iz te teme. Začela sem živeti, potovati s svojimi psi in prijatelji, končno sem ponovno dihala!
Dokler me ni julija prejšnje leto dokončno pokopalo. Doma je dokončno eskaliralo in me spravilo na tla, občutek je bil, kot da se utapljam. Nisem videla poti ven. Dosegla sem popolno dno. Ena slaba odločitev za drugo. Nisem se več prepoznala. Odločitve, ki sem jih sklepala, mi niso laskale. Bala sem se same sebe in kaj bo sledilo, kaj bo moja naslednje poteza.
Vedno sem bila človek narave, iskala odgovore v zvezdah in živalih. Nekoč sem nekje prebrala, da te tvoj najglobji brezzup pripelje do največje svetlobe. Zbrala sem moč in se preselila z živalmi na svoje in s tem pretrgala okove, ki so me držali v primežu bolečine in nespečnosti.
Sedaj sem svobodna. Obdana sem z dobrimi ljudmi in svojimi živalmi. Pa vendar se še vedno iščem. Okovi preteklosti me še vedno držijo v primežu. Nekatere stvari še niso povsem razčiščene in na nekatere še nimam odgovorov in zaključka. So dnevi, ko se prebijam v melanhoniji in žalosti. So dnevi, ko sprejmem kakšno napačno odločitev in potem vse noči premlevam, kako je lahko do tega sploh prišlo.
So noči, ko se z mojo ovčarko Skye vračam s sprehoda s praznino v srcu in iščem pot v tem življenju. Ona je vedno tukaj. Ob meni in mi daje voljo, upanje. Tolikokrat me je že rešila. Pomagala mi je preboleti prenekatere izgube, z mano je skozi največje prelomnice v mojem življenju. Ob meni leži zleknjena na kavču, ko se utapljam v solzah ali jočem od sreče. Ob meni je, ko se zbudim s praznino v srcu, ona je prva stvar ki jo ugledam, ko odprem oči in zadnja, ko jih zaprem. Spravi me na zrak, v naravo, prisili me, da se pogledam v ogledalo in se trudim biti človek, za katerega je ona pripričana da sem. V njenih očeh sem najboljša oseba na celem širnem svetu. Resnično si želim to postati.
Zaradi nje sem spoznala vse te čudovite ljudi in njihove živali. Zaradi dne so dnevi, ko dihan in sem srečna. Ona je vedno ob meni. V dobrem in slabem. Resnično ni besed, ki bi opisale, koliko mi je ta psička pomagala v mojem življenju. Spomnim se vseh dni, ko sem iskala odgovore v gozdu, sedela sem ob potočku in premlevala stvari, ki so se mi nabrale. Ona je zvesto in tiho vedno krila moj hrbet. Nisem še spoznala psa, ki bi bil tako neverjetno čustven in predan. Ona resnično čuti in vidi mojo dušo. Njen pogled sega direktno v moje oči in me gane do srca. Skupaj sva ogromno prepotovali, prehodili marsikatero gozdno pot, preplavali delčke morja, jezer in rek, pleplezali marsikater hrib.
Zaradi nje vem, da nisem sama. Živali so tako čudovita bitja. Nikoli ne obsojajo, preprosto so ob tebi do njihovega zadnjega diha. Skye je zame resnično nekaj posebnega saj jo lahko imam prosto spuščeno povsod, pa se ne bo nikoli oddaljila od mene, vedno bo ostala ob meni in me pazila. Srečna je samo če ji namenim lep pogled, besedo. To njej zadostuje. Ko nimam energije in je breme sveta premočno, da bi zbrala moč in vstala iz postelje, se ona zadovolji z ležanjem na kavču ob meni, seveda se me mora s tačko ali smrčkom dotikati. Njej je to dovolj.
Ne znam opisati, kako mi dolgi pohodi po naravi z njo nahranijo duha in me rešujejo dan za dnem.
Nikoli ne bom pozabila najinega nedavnega izleta na Bled. Prehodili sva vse razgledne točke nad Blejskim jezerom in niti enkrat samkrat je nisem potrebovala privezati, ona je preprosto ob moji strani. Ko sem se vsedla na skalo in opazovala čudovit razgled na jezero, je legla za moj hrbet in naslonila glavo na mojo ramo, srečna, da je z menoj. Takšna Skye preprosto je. Zaradi nje se počutim živo.
Hvala ti draga ovčarka, da si z mano v dobrem in slabem, da me prenašaš tudi kadar nisem najboljša verzija same sebe in se utapljam v žalosti. Hvala ti, ker lahko s teboj delim srečo in radost. Hvala, ker preprosto obstajaš.
A.K.
