Camille Snyder je pred šestimi leti želela svoji pasji druščini dodati še enega mladička, odpravila se je v zavetišče in tam srečala dveletnega psa, ki je bil gluh.
Do takrat še nikoli ni srečala gluhe živali in zato je začela raziskovati vse o gluhih psih. Bolj ko je raziskovala, bolj je spoznavala težave, s katerimi se soočajo živali s posebnimi potrebami, ko iščejo stalen dom.
Spoznala je tudi številne neodgovorne vzreditelje in tradicionalne vzrejne prakse, ki so ustvarile te nemočne živali, ki bodo na koncu bodisi izločene ali obsojene na usodo zavetišč, medtem ko se jih bo povprečen posvojitelj izogibal, saj želi posvojiti “normalnega psa”.
V svoj dom je sprejela Luno
Potem pa je na spletu naletela na leglo mladičkov pitbula, ena med njimi je bila bela in lisasta. Družini je takoj poslala sporočilo – ali je slepa, ali je gluha, ker je očitno dvojni merle? Rekli so ji, da ne, da je bilo to nenamerno leglo s sosedovim psom, ampak da so mladički stari 8 tednov in zdravi, tako da jo je odpeljala k sebi domov.
Luna je bila res gluha
Prvi skupni mesec je bil kot z običajnimi mladički. Hitro se je učila in presenetljivo enostavno jo je bilo trenirati že tako mlado. Dokler nekega dne, ko je bila stara okoli 12 tednov, ni prišla domov in videla, kako strmi skozi okno, obrnjena stran od nje. Klicala jo je »Luna, Luna, doma sem!« Takrat jo je prešinilo, da je Luna gluha.
Kljub temu da se je veliko naučila o gluhih psih, pa je vseeno potrebovala toliko časa, da je ugotovila, da je njena psička gluha.
A kljub gluhosti je Luna okretna, hitra in zelo glasna pri izražanju svojih čustev. Zdaj je najsrečnejša in najbolj zdrava petletna gluha psička, ki rada spoznava nove kraje in ljudi.
Vir: Deaf Dogs Rock
