Oliver Tič in Carlitos – najbolj znan pasje-človeški popotniški par pri nas. Z Oliverjem (Oli the Walker) smo se pogovarjali o tem, kako je nazaj v Sloveniji in kakšen je odziv na Carlitos. Kako se znajde psička, kako se znajdeta oba, spet doma, vajena življenja na poti?
“Včasih nisem razumel, ko so ljudje rekli, da je doma najlepše,” pavi uvodoma in prizna, da se je po letu in pol hoje po svetu domov vrnil z največjim veseljem.
A ne le z veseljem, tudi s svojo Carlitos!
“Carlitos je v redu, vsi jo razvajajo. Ko grema čez trg čez Konjice, je naenkrat okoli nje 50 ljudi, vsi se ustavijo, tu dobi za jesti, tam dobi za jesti,” pripoveduje. Psička se je navadila na okolico, na dom, ima pa tudi že nekaj pasjih prijateljev. “Mislim, da je bilo tudi zanjo stresno, da sva vsak dan hodila, nikoli ni vedela, kje točno sva. Zdaj pa se je navadila na dom in ji bo po mojem to odgovarjalo.”
Dodaja, da tudi sam ni potreboval dosti časa, že po 14 dneh je “padel nazaj v rutino” – hodi v službo in je, kot pravi, tak kot vsi ostali.
Začetek njune zgodbe
S Carlitos sta se spoznala na ulicah Peruja. “V južni in srednji Ameriki je ogromno zapuščenih psov, večinoma so to starejši psi. Ker ko se ljudje selijo, jih zapustijo. Ona pa je bila pa res mladi mladiček , nekje 3 mesece stara po ocenah veterinarja,” pripoveduje, kako jo je našel na ulici, vso samo in zapuščeno.
“Peljal sem jo k veterinarju, ki ji je dal antibiotike … Skupaj sva preživela dan, potem sem pa razmišljal, kaj naj zdaj z njo – če jo vrnem nazaj na cesto, verjetno ne bo preživela….” In tako se mu je po približno 10.000 prehojenih kilometrih, pridružila na poti.
Foto: osebni arhiv Oliver Tič
“Pozdravite Carlitosa,” je takrat objavil (seveda še ni vedel, da je punčka). “Ležal je na pločniku sredi mesta, ves prestrašen in prezebel. Bil je tako bogi, da se ni mogel niti postavit na lastne noge. Peljal sem ga k veterinarju na pregled, ki je ugotovil, da je zaradi mraza dobil vnetje, zato je dobil antibiotik.Ko se njegovo zdravje izboljša, pa greva skupaj novim dogodivščinam naproti. Začenja se novo poglavje mojega, oziroma našega potovanja.”
Potem pa začasna ločitev
Slovenijo je Oliver obiskal že v letu 2020, Carlitos ga je počakala v hotelu.
Da jo je močno pogrešal, hkrati pa močno skrbel, da se ji dobro godi, pričajo njegove številne objave v tem obdobju. Med drugim je dejal: “Ona je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo na poti! Kar pomeni, da je ni takšne birokracije, ali pa denarja, ki bi preprečil, da ne bi prišla domov v Konjice. Verjemite mi, da je ni osebe, ki bi si bolj želela, da bi bila Carlitos zdaj tu, kot si to želim jaz.”
Veliko je razmišljal, kako najti pravo rešitev, da bosta skupaj, da bosta na poti, nadaljevala hojo, da bo vse skupaj tudi finančno vzdržno, moral se je tudi odpovedati temu, da pripelje Carlitos v Slovenijo.
Nazadnje je uspelo in kasneje v tem letu je sporočil: “Če Carlitos ne pride domov, grem pa jaz v Kolumbijo. Letalska karta kupljena, najina odiseja proti Aljaski se nadaljuje 8.aprila prihodnje leto.”
Tao smo lahko njuno hojo in vse dogodivščine popotništva spremljali do letošnjega poletja, ko sta se nazadnje le skupaj vrnila v Slovenijo.
“S papirji je bilo veliko dela, vsa ta cepljenja, čipiranje in pregledi krvi, to je tudi pot domov malo zavleklo,” dodaja Oliver, ampak zdaj vesta, kako je s temi postopki – “za naprej, če se odločiva še za kako potovanje imava zdaj to vse urejeno.”
