V pričakovanju bučnega vstopa v novo leto … ljudje pečejo, kuhajo, se urejajo, pijejo, jejo, se smejejo, zabavajo, fotografirajo … Zabavno je! A ne za vse.
Lastniki psov, mačk, lahko bi rekli pa kar vsi pravi ljubitelji živali, na ta večer nimajo veliko razlogov za veselje. Zunaj bobni in se bliska. Tudi če domači pes ali maček nista boječe narave, se zavedajo, da mnoge živali na ta dan oz. noč še posebej trpijo.
Tisti, ki pa imajo svoje boječe živali, se že nekaj dni pripravljajo na “polnoč”. Malce drugače kot večina ljudi. Poskrbijo za zamik urnika sprehodov, da bodo 31. decembra po 18. uri, ko se ponavadi začne pirotehnični hrup, doma. Mačke, če jih sicer spuščajo ven, začnejo zapirati – da je na “dan d” to že običajno in ne dodaten stres.
Pripravijo zavetje, ki je varno, udobno in toplo – ponavadi pod posteljo ali v kopalnico. Naredijo izbor glasbe, ki jo bodo predvajali v času pokanja, da bo vsaj malce preglasila zvok zunanjosti.
Na zadnji dan v letu v prostor, kamor se zateče in skrije prestrašen pes ali maček, namestijo wc pesek ali plenične podloge, za vsak slučaj. Pralni in pomivalni stroj napolnijo in zaženejo malo pred polnočjo – tudi ta dva zvoka sta domača in malce zakrijeta bobnenje.
Nato pa tistih nekaj najhujših ur preživijo ob svojem ljubljenčku, tolažijo, mirijo, se pogovarjajo z njim, mu od časa do časa ponudijo hrano in vodo … ter se ves čas sprašujejo, ali res ne gre drugače, res ne gre brez, je res treba toliko denarja vreči v zrak?
Ko se pokanje umiri, se skupaj s psom ali mačkom odpravijo na obhod po hiši, ki je zelo previden … in ko posamično še vedno poči kje blizu, lahko pomeni to ponovnih nekaj ur “v zaklonišču”.
Morda letos z mislijo na živali končno več ljudi doseže sporočilo: živali se pokanja bojijo – ne mečite petard in ne prižigajte bobnečih ognjemetov!