Miškova zgodba ni ena tistih, ki bi ji lahko pisali srečen konec, je pa na dobri poti do tja. Njegov videz, ki je zelo simpatičen in spominja na plišasto igračko, mu v tem primeru ne dela nobene usluge.
Ljudje v želji po posvojitvi prikupne majhne kepice spregledajo dejansko odgovornost, ki jo posvojitev psa, kot je Miško, prinaša s sabo.
V svojem kratkem življenju je že kar sedemkrat (!) zamenjal svoj “dom”. Dom pišemo v navednicah, ker to v resnici nikoli ni bil njegov dom, temveč namestitve.
Prvič je kot mladiček pristal v rokah nemarnežev, ki so ga najverjetneje izkoriščali za preprodajo mladičev. Najditeljica je videla, kako so ga odvrgli iz avtomobila, ker je odslužil svoje delo pri njih in je postal odveč. Zanemarjena kepica nekoč sneženo bele dlake je bila sredi ceste le še s težavo prepoznana kot pes.
Namesto v zavetišče je bil takoj nameščen na veterino. Od tam pa skopan in ostrižen v zavetišče. Kakor hitro je bil oddan, je bil tudi vrnjen. Zgodil se je ugriz. Nato je nekaj časa bival v zavetišču, dokler ga nismo namestili v začasno bivanje. Tam se je v rokah inštruktorice dobro počutil in lepo privadil. Ves čas smo mu iskali nov dom. Skrbno smo izbirali med potencialnimi posvojitelji in le v primeru, da so bili le ti pripravljeni na dolgotrajno spoznavanje in pridobivanje zaupanja, smo jim ga zaupali za obisk. Trikrat je bil po nekaj urah pripeljan nazaj, trikrat se je izkazalo, da Miško ni pes, ki bi mu bili kos. Bolje je tako, da je bil zgolj nekaj ur v novem domu, kot da bi nekaj let trpel nekje, kjer ne razumejo njegovih posebnosti.
Miško se obnaša kot vsak drug pes. Zelo rad hodi na sprehode, uživa v igranju in v druženju z ljudmi. Čeprav mu le ti niso prizanašali. Ravno zaradi tega je do neke mere izgubil zaupanje v njih. Zato zna ob najmanjši stresni situaciji odreagirati z ugrizom. To je prva težava, na katero se potencialni posvojitelji zelo težko “privadijo”. Čeprav v resnici, ko pridobimo ustrezno znanje, do ugrizov sploh ne bi smelo prihajati, saj moramo neprestano vzdrževati preventivo.
Druga Miškova posebnost je lulanje. Čeprav je že odrasel pes, lula kadar je pod stresom. Stres zanj vedno predstavlja menjava okolja in tako se vrtimo v začaranem krogu.
Kljub vsemu smo prepričani, da nam bo enkrat uspelo izstopiti in bomo lahko pisali o še eni izmed zgodbi s srečnim koncem ali bolje rečeno – s srečnim začetkom.
Katjuša Rajovec, Zavod Muri
