Ribnik Vrbje je eden izmed bolj privlačnih v Savinjski dolini. Ker je parkirišče urejeno dober kilometer stran, je ribnik priljubljen tudi med sprehajalci psov.
Ime je dobil po bližnji vasi Vrbje pri Žalcu, v okolici pa boste seveda naleteli tudi na vrbe. S parkirišča do ribnika vodi ozka asfaltirana cesta, ki se konča ob Ponirkovem informacijskem centru. Tu so na voljo informacije o ribniku, manjše gostišče pa vabi s prijetnim vrtom. Bližnjo okolico poživljajo velike lesene skulpture, ki jih je izdelal lokalni umetnik.
Živalski paradiž
Ribnik je nastal v nekdanjih kopih gramoza. Degradirano območje je danes lepo urejeno in nudi zavetje številnim živalim, zato je zaželeno, da so psi na povodcu, čeprav v bližini ni drugih obiskovalcev. Na vodni površini in v okolici je bilo opaženih že več kot 170 vrst ptic – od labodov, čapelj, kormoranov pa do rečnih galebov. Nekatere se tu zadržujejo občasno, druge gnezdijo ali se le ustavijo med selitvijo. V ribniku vzrejajo toplovodne ribe krapovce, za pestro živalstvo pa so pomembne plitvine in zaraščene obale. V pomladnem času je tod pomembno mrestišče za dvoživke, v vodnem območju pa se dobro počutijo tudi kače – predvsem nestrupene belouške in kobranke. Območje ribnika je zavarovano kot krajinski park, skupaj z bližnjimi bregovi Savinje pa je del zavarovanega območja narave Natura 2000. Dostop do vode v ribniku je možen po položni peščeni brežini. Za osvežitev štirinožnih spremljevalcev pa je še bolj primerna bližnja reka Savinja, saj na nekaterih mestih ponuja pravcato prodnato plažo. Reka ni primerna za kopanje v času visokega vodostaja, saj postane deroča in nepredvidljiva.
Vabi več poti, tudi Hmeljska
Okoli ribnika in skozi bližnje nasade hmelja vodi položna, tri kilometre dolga Ekološka učna pot. Nezahtevna sprehajalna pot je označena z informativnimi panoji, katerih prepoznavni znak je čopasti ponirek. Če se na pot podate s parkirišča in ob ribniku v smeri urinega kazalca, se lahko mimogrede povzpnete na razgledni stolp med ribnikom in Savinjo. Na njem boste skriti pred ptičjimi pogledi in tako je več možnosti, da živali mirno opazujete v naravnem okolju. Pot se nekaj časa nadaljuje med ribnikom in Savinjo, nato zavije med nasade hmelja in se počasi obrne nazaj proti izhodišču ob vodnem kanalu Podvinska struga. Manjši rečici podobna struga je nekoč zagotavljala pogon mlinov in žag, ki pa že dolgo ne delujejo več. Učna pot se delno prekriva z 12 kilometrov dolgo Potjo ob Savinji in Srčno potjo. Ta se začne pri ribniku in vodi ob Savinji do Šeškega mostu. Pot je dolga nekaj več kot dva kilometra, ob njej pa je več klopi in točk s panoji, na katerih so predstavljene gibalne vaje.
Mimo ribnika vodi tudi 14 kilometrov dolga tematska Hmeljska pot, ki povezuje Žalec in Šempeter ter nekatere znamenitosti tega območja. Med drugim vodi mimo dva kilometra oddaljenega baročnega dvorca Novo Celje, ki skupaj z okoliškim parkom odseva veličastno podobo preteklosti. Nekdanji lastniki grajskega posestva so zaslužni, da se je v teh krajih razširila pridelava hmelja. Ob poti se seveda vrstijo nasadi hmelja, pripelje pa vas tudi do nenavadne turistične atrakcije – Fontane piv Zeleno zlato. Ob fontani je urejen prijetno senčni park, tako da tudi pasjim spremljevalcem ne bo težko počakati, če si privoščite kozarec piva. V Žalcu lahko obiščete še Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva. Vstop vanj psom ni dovoljen, zato pa si lahko v bližini na prostem ogledate vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki so tudi naprodaj. Rastline na tematsko urejenih gredicah so označene z imeni, informativni panoji pa obiskovalce seznanjajo z njihovo uporabo.
Besedilo in fotografije: Igor Fabjan
