Laura Seymour, mlada Američanka, je kar eno leto hranila zapuščeno psičko na verigi. A ker psička ni bila lačna, je imela inšpekcija zvezane roke.
Laura se je namreč, ko je ugotovila, da za psičko prav nihče ne skrbi, odločila, da jo bo skušala posvojiti. Ni ji uspelo, zato pa se je eno leto dan za dnem vračala k psički in skrbela zanjo. S psičko, ki jo je poimenovala Takia, sta vzpostavili vedno močnejšo prijateljsko vez.
Takia je bila vedno sama, njenih lastnikov ni bilo blizu, hiša ob kateri je bila psička privezana, je bila prazna. Lauro je vedno bolj skrbelo, saj je bila Takia privezana na verigo v mrazu in hudi vročini in očitno je trpela. Po enem letu obiskovanja je nekega vročega poletnega dne, zaskrbljena nad psičkinim stanjem, s seboj na obisk k Takii pripeljala svojo mamo. Ta je prevzela pobudo, da sta še enkrat poklicali inšpekcijo in takrat bili uspešni. Ko je inšpekcija Lauro vprašala, če morda pozna koga, ki bi psičko posvojil, je bila najsrečnejša na svetu in prva v vrsti za posvojitev.
