Ko je Julie posvojila slepega jazbečarja Jacka se najbrž ni zavedala, da ji bo spremenil življenje. Pa se je zgodilo prav to.
»Ko sem ga posvojila, ga je prestrašil že najmanjši zvok v gospodinjstvu. Tudi glas pralnega stroja in celo perila, ki sem ga dala iz stroja,« se spominja Julie. Kot je dodala, je Jack potreboval varnost in občutek, da je nekdo ob njem ves čas. »Zelo rad se ves čas nekoga dotika, pa naj gre za človeškega ali pasjega prijatelja,« pravi Julie, ki je Jacka našla preko družbenih omrežij in objav zavetišča, ki pomaga jazbečarjem.
https://www.facebook.com/jacktheblinddachshund/
In zakaj se je odločila za posvojitev slepega psa? »Ko sem imela pred časom operacijo oči in tri dni nisem videla popolnoma ničesar, sem spoznala, kako je biti popolnoma odvisen od drugih. Zato sem bila prepričana, da me ta jazbečar potrebuje,« priznava Jackova lastnica. Kot dodaja, je danes Jacku popolnoma vseeno, če ne vidi, važno je le, da se zabava. »Ko si enkrat zapomni, kje je, tega ne bo nikoli pozabil. Enkrat sem ga peljala v mamino hišo; ko sva obisk čez leto dni ponovila, je natančno vedel, kje in kako se mora premikati. Nikamor se ni zaletel,« poudarja Julie.
Še več, zelo dobro se navadil tudi na zvoke, ki so ga nekoč strašili. »Zanj je najpomembnejši dotik, pozna pa tudi nekaj besed. Če mu je rečem, naj bo previden, se vedno ustavi. Če mu povem, da bo zdaj močan hrup, gre v svojo sobo in tam počaka, dokler hrupa ni konec. In če mu rečem, naj poišče mamo, bo z velikim veseljem prišel k meni,« zadovoljno pove Julie, ki ocenjuje, da se Jack ni skotil slep, ampak je to postal kasneje.
Jack zelo rad teka in prenaša igračke, njegova lastnica pa seveda poskrbi, da je na njegovih poteh čim manj stvari. »Da se rad igra z igračkami, me je najbolj presenetilo. Mislila sem namreč, da bo slepega psa strah igrač. Ampak on prav cvili od veselja, ko jih prenaša,« opisuje Julie. Po njenih besedah je Jack smešen, ljubeč in zlat pes. »Zelo rad se stisne k meni na kavču in se udobno namesti. Imeti psa s posebnimi potrebami je seveda težje, kot če imaš psa, ki teh težav nima, je pa zato vez med nama z Jackom še toliko močnejša. To je resnično edinstvena vez. Jack nas vsak dan nasmeji in v hišo prinaša veliko veselja. Zaradi njega smo srečni. Zelo rada ga imam«.
Katja Željan
