Ko smo ju spoznali v zavetišču, smo se spraševali kakšen človek moraš biti, da zapreš dva majhna psa v pesjak in nanju “pozabiš”? Skupaj nista tehtala niti 15 kg.
Bila sta majhna in zanemarjena, utrujena od težkega življenja v nenehnem pomanjkanju. Pika je bila seniorčica, zato je bilo življenje v takšnih razmerah še posebej težko. Ob odvzemu je bila njena dlaka podobna kepam umazanije, okoli trebuha je bilo mogoče otipati več zatrdlin. Tori je bil star 8 let, zaradi zapostavljanja je imel vedenjske težave in znan ugriz.
Ker sta živela v nenehnem pomanjkanju, so tudi med njima nastajali konflikti. Zato se v tistem trenutku nismo odločili, da bi jima morali iskati skupen nov dom. Pa tudi sicer v zavetišču dolgo ne bi morala ostati, seniorčica s kupom zdravstvenih težav in odrasel pes z vedenjskimi težavami bi izjemno težko našla skupen dom.
rrem_vivid
Ne glede na vse nismo izgubili upanja v njuno boljšo prihodnost. Pika je bila z našo pomočjo oddana v posvojitev osebi, ki se sicer ukvarja z vzrejo psov. Res smo bili presenečeni, da je bila pripravljena v svojo veliko pasjo druščino sprejeti še Piko. Tori je bil sprva s strani zavetišča oddan v začasno namestitev, nato pa je kmalu našel nov dom v tujini, kjer se krasno počuti.
vir: Zavod Muri/FB
Zgodba Torija in Pike naj nam bo v opomin, da se spremembe v njihovih življenjih ne morejo zgoditi, če smo tiho in si zatiskamo oči, misleč da se nas njihovo trpljenje ne tiče. Za vsako trpljenje, kjer se obrnemo stran, smo soodgovorni, da se ta začaran krog ne prekine.
Katjuša Rajovec, Zavod Muri
