Izguba pasjega prijatelja je del življenja. Izjemno boleč. Žalovanje za psom je tako pomembno, kot vsako drugo žalovanje.
Izguba pasjega prijatelja je za marsikoga tako boleč in čustven dogodek, kot izguba družinskega člana. Zato je pomembno, da si vzamemo čas za žalovanje.
Žalovanje je treba izraziti. Če so to solze, potem naj tečejo. Pustimo si biti žalostni, jezni, pustimo čustvom, da gredo ven. Včasih nas prevevajo tudi občutki krivde. Sem jaz kriv? Bi lahko to preprečil? Tudi to je povsem normalno in tudi te občutke je treba predelati. Tako priporoča tudi psihiater Arthur Bregman, ki se posebej osredotoča prav na segment žalovanja. Pravi, da pomaga, če smo kreativni in ustvarjamo nekaj pozitivnega svojemu ljubljenčku v spomin.
Nov pes, ki nadomesti starega?
Veliko ljudi si v procesu žalovanja, da bi jim bilo lažje, hitro omisli novega psa. Bregman pravi, da je to zelo odvisno od posameznika. Nekateri ne bodo mogli hitro sprejeti novega psa in ga bodo stalno primerjali s prejšnjim, drugim bo zares v uteho, vendar pa morda to ni najbolj pošteno do novega psa, da si ga omislimo samo zato, da nam bo pomagal pri žalovanju.
Bregman ob tem še poudarja, da je treba biti pozoren, če se zgodi, da čas bolečine ne zmanjša, da človeka odhod ljubljenčka hromi še mesece po dogodku. Takrat nam ne sme biti nelagodno poiskati strokovne pomoči.
