Pomlad je zelo primerna za potepanje po prostranstvih, kjer razveseljujejo cvetoče rastline. Mislinja z okolico je lepa ideja za izlet.
Pomladi se vedno toplejšim dnevom pridruži še cvetenje številnih rastlin, ki lahko naredi izlet v družbi psov naravnost čaroben. Če le ni kdo alergičen na cvetni prah … Tokrat nas je na izlet povabila Mislinja s svojo okolico.
Barvite cvetlične preproge ustvarjajo številne rastline. Med njimi je tudi resa, znana še pod imenom erika. Njeni rožnato rdeči cvetovi so drobni, toda zaradi velikega števila cvetov se celotna gozdnata območja obarvajo rdeče. Nanje boste tja do konca maja zanesljivo naleteli v okolici Mislinje. Središče istoimenske občine je z lego na robu ozkih dolin in okoliškimi gozdnatimi vrhovi privlačno izhodišče za krajše sprehode, pa tudi planinske ture.
Po trasi nekdanje železnice
Mislinjo lahko začnete spoznavati z manjšega parkirišča v središču kraja ob manjšem trgovskem središču. Tik pod njim vodi asfaltirana kolesarska steza, ki je hkrati tudi priljubljena pešpot. Kolesarska steza je speljana po opuščeni trasi železnice, ki je od leta 1899 do 1969 povezovala Velenje in Dravograd. Med krajema Gornji Dolič in Otiški Vrh je urejenih 24 kilometrov. Steza je ločena od motornega prometa, zaznamujejo pa jo mostovi in predori. Prav v Mislinji se lahko podate skozi enega med njimi.
Skozi kraj teče reka Mislinja, ki si je v pohorska pobočja vrezala slikovito dolino – Mislinjski graben. Začetek doline zaznamuje smučarsko skakalno središče s štirimi skakalnicami. Nad njimi se vije cesta, ki vodi proti naselju Tolsti Vrh. S ceste v gozd vodi več poti in že po krajšem vzponu boste naleteli na resje. Spotoma boste deležni tudi lepih razgledov na Mislinjo, nad katero se dviguje cerkev sv. Lenarta iz sredine 17. stoletja.
Ob rečni dolini
Če se vrnete v dolino, ob reki na koncu naselja kmalu pridete do manjšega parka z nekaj mogočnimi drevesi, starimi vsaj 200 let. Park se imenuje po družini Zois, ki je imela tod v lasti plavže za topljenje železove rude. Iz okoliških gozdov so pridobivali les za oglje, železovo rudo pa so vozili iz Koroške. V parku vzbujajo pozornost trije kipi z liki, značilnimi za te kraje – kovač, oglar in sekač. Izdelani so iz 145 let starega jesena, ki so ga morali zaradi starosti podreti. Park je ob tri kilometre dolgi Zoisovi poti, ki povezuje zanimivosti ob glavni dolinski cesti. Speljana je mimo stare kovačije, studenca in rojstne hiše slikarja samouka Jožeta Tisnikarja (1928–1998). Na njegovih slikah se pogosto pojavljajo krokarji. V spodnjih prostorih je urejena galerija, za katero skrbi Kulturno društvo Jože Tisnikar. Ogledi so možni po predhodni najavi (tel. 041/978-549).
Do osvežitve in naprej
Reki Mislinji lahko globoko v gozd sledite peš ali z avtomobilom, saj jo spremlja cesta. Povzpne se vse do parkirišča v bližini Rogle, s katerega je do znanega smučarskega središča manj kot pol ure hoda. Če pa se odločite za hojo iz Mislinje, boste potrebovali vsaj tri ure časa. Hoja po malo prometni in pretežno senčni cesti je prijetna, saj večinoma spremlja reko, ki se prebija v dolino preko številnih brzic in manjših slapov. Eni lepših so na umetni pregradi v bližini pritoka Glažutarica. Voda za pregrado se zbira v mirnem jezercu in kar kliče po hladni osvežitvi. Obala je sicer precej strma in posejana z velikimi kamni, a z malo truda je mogoče najti prijetne in varne kotičke, tudi za manjše pse.
Nad jezom se levo odcepi makadamska cesta, ki se vije visoko pod pohorske vrhove in se mimo osamljenih kmetij spusti nazaj v Mislinjo. Iz Mislinje se lahko peš podate tudi na najvišji vrh Pohorja, Črni vrh (1543 m). Doseči ga je mogoče v dveh urah in pol, z vrha pa segajo razgledi vse do Kamniško-Savinjskih Alp.
Igor Fabjan
Če pa bi se v teh dneh raje odpravili proti Obali, si tukaj lahko preberete nekaj dobrih nasvetov.