Življenje zunanjih mačk je resda na prvi pogled mnogo bolj svobodno kot življenje notranjih mačk, toda v resnici se prevelikokrat ta svoboda prehitro konča.
Z dobrimi nameni odpremo naši novi in še čisto mladi ter neizkušeni mački vrata v zunanji svet. »Naj izkusi svobodo« si sami pri sebi mislimo. »Saj bo prišla nazaj, ko bo lačna.« Meseci minevajo in mačka se vsako noč vrne na svoj večerni obrok. Neke noči pa mačke ni od nikoder. Spet se tolažimo in menimo, da se bo že vrnila. Ker minejo dnevi, naposled tedni, mačke še pa kar ni, obesimo letake in pokličemo lokalna zavetišča. Mačka, ker ni čipirana, tako kot večina slovenskih mačk, se nikoli ne najde. Kdo ve, kaj se je z njo zgodilo. Lahko, da jo je povozil avto, zastrupil sosed, poškodoval sosedov mulc. Lahko, da je preprosto izginila, ker jo je nekdo ukradel. Vse te stvari in še mnoge druge povzročajo žalostno dejstvo, da je povprečna življenjska doba zunanjih mačk, drugače dolgožive vrste, le usodnih pa let.
Ljudje se ne zavedamo, kakšna odgovornost je imeti žival
Ko si omislimo žival, moramo vedeti, da zanjo prevzemamo svojo odgovornost. Odgovornost pomeni, mački zagotoviti kakovostno hrano, cepljenja, čipiranja, opremo in veterinarske preglede.
Odgovorno skrbništvo pa ne zajema samo omenjenega, pač pa tudi to, da bomo zagotovili varnost naše živali in da bomo poskrbeli, da ne bo ogrožala drugih ljudi in živali. Pa tudi, da ne bo brezglavo tekala po sosedovih vrtovih in opravljala fizioloških potreb kar sosedu pred pragom. Marsikdo zato ne prenese mačk, jih poškoduje ali zastrupi.
Nekastrirane živali in zaskrbljujoča problematika v zavetiščih
Ali imate mačko, ki jo spuščate ven, po možnosti nekastrirano/nesterilizirano? Se zavedate, da ste s tem pripomogli k že preveliki problematiki in poplavi mačjih mladičev? Obiščite zavetišče in ko boste videli vse te brezdomne mačke, zavržene matere s celotnim leglom, dudarčke brez mater, ki jih tamkajšnji prostovoljci skušajo obdržati pri življenju zaradi malomarnosti nekoga drugega.
Dejstvo je jasno. Mačk je preveč. Ni plemenito dejanje, da marsikdo ne cepi, razglisti svojih mačk, marsikatera zunanja mačka ima tako imenovano mačjo levkozo, mačji aids, ki se prenaša, usoda takšnih mačk brez ustrezne veterinarske oskrbe je pogosto pogubna.
Lastniki velikokrat sploh ne vedo, da ima njihova mačka dvakrat letno potomce, ki jih je skrila nekje za hišo ali celo proč od nje. Za samo mačko ni zdravo, da ima premlada potomce in to večkrat letno. Mačka je svoje prvo leglo sposobna imeti takoj, ko doseže spolno zrelost. t.j. že pri 5 mesecih. Ena sama mačka ima povprečno od 1-8 mladičev. Zdaj si pa zamislite, če ima recimo samo ena mačka iz legla vaše mačke potomce, koliko potomcev to znese in kakšna problematika in začaran krog sta to.
Nemalo je zgodb, ko mladički nekje za grmom, v hlevu ali za hišo v mukah poginejo, saj niso razgliščeni in primerno oskrbovani. Nemalokrat jih ljudje na vaseh kar sami umorijo, ker se jim zdi preventivna sterilizacija tako draga in odveč, pa raje ubijajo mladiče vsako leto.
Ozaveščanje je ključ do izboljšanja te problematike. Ljudje moramo prevzeti odgovornost za svoje živali. Notranjim mucam prav nič ne manjka, nasprotno. Ljudje, kot sem sama, se dnevno ukvarjamo z njimi, jim omogočimo sobna plezala, igrače in jih zaposlimo, se z njimi igramo, da pokurijo odvečno energijo. Takšne mačke ne poznajo krutih oblik smrti, nalezljivih bolezni, boja za obstanek, pretepov s sosedovimi mačkami, krutih izgub potomcev, zastrupitev … Zdi se mi prav, da se ljudje oborožimo s vsem znanjem, preden gremo v lastništvo katerega koli živega bitja.
Anja Kosi
