Ko se ljudje pripravljajo na prihod dojenčka se v vsem pričakovanju, pa tudi stresu, kaj hitro zgodi, da pozabijo na svojega psa.
Začnejo se priprave, nakupovanje otroških stvari, izbiranje imena, planiranje za prihodnost. V vsej tej naglici pa ljudje izpustijo in pozabijo na zelo pomemben del prihoda novorojenčka domov – navajanje psa na prihod novorojenčka.
Ta proces se začne že pred prihodom novega člana družine. Psa je potrebno navajati na zvok otroškega joka, lahko si pomagamo z predvajanjem različnih posnetkov. Psa je potrebno vnaprej navaditi tudi na otroško sobo in dojenčkov vonj. Priporoča se, da, če je le možno, psa najprej seznanimo z nečim, kar ima vonj po otroku, denimo odejica, v katero je zavit otrok.
Vendar je to šele začetek. Ko dojenček končno pride domov, se delo zares začne. Psu je potrebno postaviti pravila in omejitve, mu pokazati, katere igrače pripadajo otroku in katere so njegove. Zelo pomembno je tudi, da je pes v prisotnosti otroka v povsem mirnem stanju. Če je le možno zato psa vsak dan dobro sprehodimo in mu ponudimo psihično ter fizično zaposlitev. Psa vključujemo v vse dejavnosti z otrokom, kar pomeni hranjenje, igro in tudi sprehode. Na začetku je potrebno psa postopoma uvajati v mirno hojo ob vozičku, tako bodo skupni sprehodi lažji in sproščeni.
Pozabiti pa ne smemo, da tekom otrokovega odraščanja prihaja do sprememb, ki marsikateremu psu predstavljajo težavo. Otrok postaja vedno bolj dejaven in radoveden, kar pomeni, da bo psu sledil iz prostora v prostor. Ker pa otroci nimajo občutka, so lahko tudi zelo grobi do živali. Tudi glasovi otrok predstavljajo marsikateremu psu grožnjo.
Zagotoviti moramo, da ima pes vedno svoj kotiček, kamor se lahko umakne in da je v prisotnosti otroka deležen le najboljših stvari, kar pomeni, da psa hranimo čim več v prisotnosti otroka. Tako mora pes povezati igro, naklonjenost in vso pozornost z otrokom. Kot starši moramo zagotoviti, da otrok v psa ne posega in da mu ne povzroča neugodja. Prav tako pa moramo poskrbeti, da pes ne ogroža otroka.
Žal je še vedno veliko staršev, ki ne prepoznajo nekaterih znakov neugodja, ki jih kaže pes. Mnogokrat zato potem poslušamo o ugrizih psov na domačega otroka. Takšnim psom se navadno nič dobrega ne piše. Zato je vedno bolje preprečevati in se vnaprej dobro pripraviti.
Anja Kosi
