Nekatere pasme psov se veliko bolje počutijo na podeželju, na velikih posestvih in kmetijah, kot pa v stanovanjski stolpnici in v mestu.
Portal I Love Dogs je med tiste pasme psov, ki so veliko raje na podeželju, uvrstil pasme psov, ki jih predstavljamo v spodnjih vrsticah. Se strinjate z njimi?
Mejni ovčar (Border Collie):
Mejni ovčar izvira z meje med Škotsko in Anglijo. Gre za potomca psov, ki so jih Vikingi uporabljali za lov na jelene, kasneje pa je zaradi svoje izredne ljubezni do dela in vseh značilnosti »deloholika« postal priljubljen ovčarski pes. Border Collie ima oko, s katerim lahko ‘hipnotizira’ govedo in zato zlahka obvlada prav vsako čredo. Danes velja za eno izmed najbolj inteligentnih in najbolj učljivih pasem psov nasploh. Dokazano je, da je IQ tega psa primerljiv z otrokom v starosti med 6 in 8 let. Ker se tako rad giblje in uživa v različnih aktivnostih, naj bi mu veliko bolj ustrezalo življenje na podeželju kot v mestu.
Pirenejski planinski pes:
Pirenejski planinski pes izvira iz Pirenejev, kjer je služil predvsem kot čuvaj ovac. Je tudi odličen zaščitnik in čuvaj. Ta pes rad vandra, a hkrati ne mara občutka utesnjenosti, zato je primernejši za okolja, kjer mu lahko omogočite prosto raziskovanje. Pasma ni primerna za stanovanje, pa tudi ne najbolj za življenje v mestu. Najbolje se bo počutil na velikem posestvu ali kmetiji, kjer se bo lahko prosto sprehajal preko celega dneva. Bolje se počuti v hladnih podnebjih, na splošno pa je povsem primeren za bivanje na prostem.
Avstralski ovčar:
Je zelo inteligenten, energičen in ljubeč pes, ki rabi nenehno zaposlitev. Ti psi so bili namreč vzgojeni za zganjanje živine, zato bodo zganjali vse od ljudi, živali, koles in avtomobilov. Imajo močan nagon za varovanje in želijo biti ob svojih lastnikih ves čas. Nenehno vam bodo sledili in vas nadzorovali. So tudi teritorialni in zaščitniški, obenem pa potrebujejo veliko mentalnih izzivov in aktivnosti, drugače lahko postanejo uničevalni.
Avstralski govedar:
Njegova domovina je Avstralija, kjer so želeli vzrediti močnega, vzdržljivega psa za potrebe govedorejcev, ki bi bil sposoben prenašati težke, ekstremne vremenske pogoje. Ta pes potrebuje veliko gibanja in aktivnosti, saj v nasprotnem primeru lahko pričakujemo vedenjske težave. Avstralski govedar ni primeren za stanovanje, ker ima veliko energije, potrebuje pa tudi velik zunanji ograjen prostor. Najbolj zadovoljen je kot delovni pes.
Staroangleški ovčar (bobtail):
V Angliji so ga v glavnem uporabljali kot priganjalca ovac in goveda na tržnico. Je odličen ovčar, zaradi izredno dobrega prenašanja mraza so ga uporabljali tudi kot čuvaja severnih jelenov. Najbolj primerna za njegovo življenje je hiša, prilagodil naj bi se tudi stanovanju. Najbolj pomembno mu je, da je v stalnem stiku s človekom. Lahko spi tudi na prostem, če mu zagotovite primerno zatočišče.
Komondor:
Na Madžarsko so jih najverjetneje prinesli Kumani, nomadska plemena turškega porekla. Tam je stoletja služil kot zelo cenjen čuvaj ovac. Komondor je na pogled poseben, zabaven in prisrčen kuža, vendar gre za izredno resno, samozavestno in zahtevno pasmo, ki ni primerna za neizkušene lastnike. Kar je najpomembneje, komondor je zelo zaščitniški in teritorialen. Močno se naveže na svojo družino in si lasti vse, kar je v njegovi neposredni bližini. Niso najbolj zadovoljni z življenjem v mestu, a se bodo prilagodili tudi hiši z večjim vrtom. Idealno okolje zanje je kmetija, kjer imajo veliko prostora za raziskovanje.
Nemški ovčar:
Ta zelo aktiven pes se dobro obnese v vseh okoljih, vendar pa se priporoča vsaj veliko dvorišče, kjer lahko sprosti svojo energijo. Veliko lastnikov ima nemške ovčarje v pesjaku ali na verigah – a to je pes, ki je rad z družino in v primeru pomanjkanja pozornosti in osamljenosti lahko postane agresiven in destruktiven.
Kuvas:
To nikakor ni primeren pes za stanovanje in le pogojno primeren za mestno okolje. Potrebuje vsaj večji, dobro ograjen vrt. Ograja naj bo trdna in visoka. Večji vrt bo zadostoval za prvi dve leti, saj bo, v kombinaciji s sprehodi, še lahko zadovoljil mladičkove potrebe po aktivnosti na prostem, kasneje pa je kuvaszu priporočeno zagotoviti večji prostor za raziskovanje. Lahko živi na prostem, če ima primerno zavetje, a ne prenaša dobro previsokih temperatur in vlage. Najsrečnejši bo, če bo imel neomejen dostop tako do hiše kot do vrta.
Rotvajler:
V okolici mesta Rottweil so bili to priljubljeni delovni psi, uporabljali so jih za vleko vozov, kot čuvaje in ovčarje. Prijelo se jih je vzdevek »psi mesarjev«, saj so bili zelo uspešni pri selitvah živine, prevozu živali in mesa v mesto ter nato pri varovanju lastnika in njegovih novih zaslužkov. Rotvajler se je načeloma sposoben prilagoditi tako stanovanju kot hiši, vendar potrebuje veliko gibanja na prostem. Znotraj doma je precej miren in neaktiven, zato je bolj kot za bivanje v stanovanju, priporočljiv za večji ograjen vrt, kjer lahko veliko odvečne energije pokuri že preko dneva.
Bernski planšarski pes:
Bernski planšarski pes je doma v švicarskih Alpah. Gre za zelo staro pasmo, po nekaterih virih izvira že iz sredine 17. stoletja. To so bili vselej idealni delovni in družni psi – uporabljali so jih za vleko tovora, zganjanje živine, čuvanje farm in družbo kmetovalcem. V začetku dvajsetega stoletja je pasma postala svetovno znana, njena priljubljenost pa je strmo narasla. Za tako veliko in nekdaj delovno pasmo je bernski planšarski pes presenetljivo len. Uživa samo v krajših intervalih aktivnosti preko dneva, kar je lahko prednost za manj aktivne lastnike.