Nika Bergant je zadnjih 9 let sprehajalka mentorica v Zavetišču Ljubljana. Leta 2013 se je ob začetku študija prijavila na usposabljanje za sprehajalko. Tam je spoznala delo s klikerjem in pozitivno motivacijo, ter po uspešno opravljenem izpitu začela delati s psi z najrazličnejšimi preteklostmi, karakterji in potrebami. Objavljamo njen dnevnik sprehajanja kužkov iz zavetišča.
Že od leta 2011 je sprehajanje psov možno le z opravljenim usposabljanjem za sprehajalca psov. Za tak predpogoj so se odločili iz večih razlogov: zmanjšal se je prihod izgubljenih psov, povečalo število predanih psov, zavetišče so tako polnili predvsem psi z vedenjskimi težavami, plahostjo ali pretirano vzhičenostjo.
Take pse so težko sprehajali ljudje, ki so prišli v zavetišče nekajkrat letno na družinski izlet, zgodilo se je, da je kak pes na sprehodu ušel in navsezadnje so oskrbniki opazili, da psi vedenjsko ne napredujejo dovolj hitro, nekateri so po prihodu v zavetišče celo nazadovali.
Usposabljanje za sprehajalce
Po vzoru drugih evropskih zavetišč so zato ustvarili program usposabljanja za sprehajalce, ki vključuje nekaj osnovnega veterinarskega znanja, uvod v behaviorizem, metode učenja in kar je napomembnejše, praktični del usposabljanja, ki vključuje delo z zavetiškimi psi.
To se precej razlikuje od dela z domačim psom, saj pogosto preteklosti psa ne poznamo, niti njegovih reakcij na dotike, ovratnico, povodec in drugo opremo, ki je domačemu psu kristalno jasna. Vse te novosti je treba zato uvajati postopoma.
Cilj uvedenih sprehajalcev je, da pse čimboljše pripravimo na življenje po posvojitvi, tako da se hitreje vklopijo v nov dom in jim vsakodnevna rutina poleg menjave okolja ne predstavlja dodatnega stresa.
Kako torej poteka povprečen dan sprehajalca?
V času uradnih sprehajalnih ur (8:30-12:00 ali 16:00-18:30) pridem v zavetišče in si ogledam pse, ki tisti dan še niso bili na sprehodu in imajo pripravljeno posodico s hrano z njihovim imenom. Psi so označeni z barvo glede na vodljivost, zeleni so najbolj vodljivi, ponavadi mladiči ali neobremenjeni psi, modri so psi, ki potrebujejo več uvajanja in z oranžno so označeni psi, ki so zahtevnejši bodisi zaradi plahosti ali drugih vedenjskih težav. Ti potrebujejo več pozornosti pri pristopanju in navajanju na okolico, ljudi in pse v njej.
Izbira psa
Ko si izberem psa, si del njihovega dnevnega obroka pretresem v torbico in se odpravim ponj v njegov boks. Vsak boks ima zunanji del oz. tekališče in notranji del, kjer ima svojo posteljico in vodo, pozimi pa so tla tudi ogrevana.
Ob prihodu v boks je glavni poudarek na umirjanju psa, saj ne želimo z našim prihodom nagraditi psa, ki v vzhičenosti skače po ogradi, dela kroge in cepeta. Umirjanje pri novincih dosežemo s čakanjem, tisti psi, ki pa so v zavetišče že dlje časa, pa že vejo, da se samo z mirnostjo pride do sprehoda in mirno počakajo, da pridem noter in jih pripnem na povodec.
Nato se odpraviva v enega od večjih izpustov, na voljo imamo travnate, pa tudi betonske in peščene, za navajanje psov na različne površine ali za pse, ki so alergični na travo. Tam ponavadi pustim, da pes najprej opravi potrebo in se sprosti z vohanjem, iskanjem priboljškov v travi, igro ali kakšno drugo sproščujočo aktivnostjo.
Sledi pa delo …
Po sproščanju pa sledi delo, kakšno delo pa je odvisno od posameznega psa. Pri zadržanih psih, delo predstavlja že samo navajanje na dotike, nagrajevanje za to, da pes sam pride do človeka in se v naši bližini dobro počuti.
Pri bolj živahnih energijo usmerim v učenje osnovih trikcev s poudarkom na uporabnik trikcih, npr. tačka (za nego krempljev), skok v avto (za lažji transport v nov dom), samokontrola (1001 uporaba), čakaj in odpoklic (ključna za varnost psa). Tekom sprehoda se spoznava z različnimi dejavnimi, s tekači, kolesarji, tovornjaki, psi, mačkami in drugimi živalmi.
Pse navajamo tudi na oprsnico in nagobčnik, da so čimboljše opremljeni z znanjem, ki ga bodo v novem domu sigurno kdaj potrebovali.
Cilj je, da psa in njegovo vedenje čimbolj spoznamo ter pridobljene informacije po sprehodu delimo z oskrbniki. Vsaka vedenjska lastnost pride oskrbnikom prav kasneje, ko psa predstavijo potencialnemu posvojitelju.
Sprehod je tako veliko več kot samo vodenje na povodcu. Je kvalitetno preživet čas, kjer se pes uči, sodeluje s človekom in se tako psihično kot mentalno utrudi. Ponavadi gre pes ob vrnitvi po sprehodu samo še počivat in globoko razmišljat o ravnokar doživeti dogodivščini.
Se želite pridružiti prostovoljcem?
Trenutno Zavetišče Ljubljana ne sprejema novih prijav za sprehajalce psov, ko pa bodo usposabljanja ponovno aktualna, bodo to novico obvestili na spletni strani in na Facebook strani.
Mimogrede, Zavetišče Ljubljana je bilo nedavno v celoti obnovljeno in zdaj predstavlja eno najmodernejših ustanov za zapuščene živali v tem delu Evrope. Letos praznuje 20. obletnico obstoja, tako da se ob rojstnem dnevu obeta kar nekaj zanimivih dogodkov.
Več podrobnosti pa naslednjič!