Starejši gospod je čuval 3 pse sosedu, ki je šel na počitnice. Dva tedna po vrnitvi je sosed prejel njegovo pismo, v katerem je gospod izrazil hvaležnost, da je lahko pazil na njegove kužke, kajti …
“Pošiljam ti pismo zahvale, da si mi dovolil, da čuvam tvoje tri kužke, Smokeya, Oreota in Jennifer,” je začel.
“Kot veš, sem star. Ne grem več veliko ven iz hiše, sklepi niso več tako gibčni kot so bili. Nimam ne žene ne otrok. Nekega dne grem lahko spat in se ne zbudim več. Vsak dan le posedam po hiši in premišljujem o tem, kaj sem dobrega naredil na svetu,” je opisal svoje dneve.
A potem: “Dokler nisem spoznal Smokeya, Oreota in Jennifer. Tvoji psi so najbolj luštkani, zabavni in navihani. Dali so mi motivacijo, da znova začnem živeti. Začel sem vstajati bolj zgodaj. Po več letih sem šel na sprehod – večkrat na dan, vsak dan. Vsakih 10 minut, ko sem občutil žalost, so prišli in se stisnili k meni ali pa zalajali in me nasmejali.”
Najlepše mu je bilo, ko jih je peljal v park, sploh ker že dolgo časa pred tem ni bil toliko zunaj. Obudil je tudi stik z drugimi ljudmi, ki jih je srečal na sprehodu in v parku, tudi s prijatelji, s katerimi se ni več srečeval. Spet se je počutil kot človek.
Kmalu po koncu varstva pa je posvojil dva psa, s katerima se zdaj veselo sprehaja in druži s svojo staro in novo družbo.
“Hvala, da sem jih lahko čuval. Vrnili ste smisel mojemu življenju,” je zaključil.
Vsakodnevno sprehajanje psa je lahko ključ do srečnega staranja
