Ljubitelji živali se pogosto pogovarjajo s svojimi ljubljenčki, ker se počutijo navezane nanje, kot morda na svojega dojenčka. Toda ali tovrstni “pogovori” za psa sploh kaj pomenijo?
Raziskovalca Alex Benjamin in Katie Slocombe z Univerze v Yorku v Združenem kraljestvu sta se lotila raziskave, ali “pogovor” s psom izboljšuje vezi med hišnimi ljubljenčki in ljudmi, in še posebej, ali vpliva na pse. Njune ugotovitve so bile objavljene v reviji Animal Cognition. Za študijo sta raziskovalca zasnovala dva eksperimenta, v katerih so ljudje komunicirali s psi. V prvem so se pogovarjali s psi (npr. »Greva na sprehod?« ali »Priden pes«). V drugem primeru pa so se pogovarjali s psi, kot bi se pogovarjali z odraslo osebo (npr. »Včeraj sem bil v kinu.«).
Benjamin povzame ugotovitve: “Ugotovili smo, da so odrasli psi bolj verjetno želeli komunicirati in preživljati čas z govornikom, ki je govoril s psom o vsebini povezani s psom, kot s tistimi, ki uporabljajo govor, brez vsebine, povezane s psi. Odrasli psi morajo slišati besede, pomembne zanje, ki jih oseba izgovarja z visokim čustvenim tonom, da se jim zdijo pomembne.«
Raziskovalca sta tako odgovorila na naslovno vprašanje in hkrati upata, da bodo te raziskave koristne za lastnike hišnih ljubljenčkov, ki komunicirajo s svojimi psi, pa tudi za veterinarje in reševalce.
B.R.
