To, da psi vohajo bolje kot ljudje, vemo vsi, a tu ne gre samo za površino vohalnega epitela (5 cm2 pri ljudeh in 150 cm2 pri nemškemu ovčarju).
Pasje vohalne celice so veliko bolj občutljive in precej bolj goste, kot jih imamo ljudje. Vonj igra močno vlogo že v leglu in tudi kasneje v življenju psa. Predvidevajo, da ima vsak pes svoj značilen vonj, ki se razlikuje od ostalih. Zato lahko sprememba vonja povzroči tudi zmedo pri drugemu psu. Zdravila, ki se uporabljajo za anestezijo, lahko vplivajo tudi na osebni vonj; težava, ki je dobro poznana tudi pri mačkah.
Psi, večinoma samci, označujejo svoj teritorij z urinom, ki vsebuje informacije o spolu, starosti, možno celo o zdravstvenemu stanju in rangu na hierarhični lestvici.
Običajno samci, ki so višje po rangu, markirajo višje. To vpliva tudi na vedenje določenih zelo samozavestnih psic, ki po želji urinirati čim višje, dvignejo obe zadnji tački in urinirajo čim višje na izbrani točki. Podobno vedenje je opaziti tudi pri iztrebljanju. Verjetno ste že opazili, kako psi iščejo največji grmiček ali travo, se vrtijo in iščejo najvišji možni kotiček, kjer bi označili svoje mesto. Praskanje po tleh samo še dodatno razširi označeni teritorij.
Vonj pomembno vpliva na vedenje psa kot takšnega. Ne samo, da je izredno pomemben pri medsebojnem prepoznavanju, označitvi teritorija in iskanju plena. Intenzivno iskanje (vohanje) lahko zelo utrudi psa. Kot zanimivost: znanstveniki predvidevajo, da imajo psi, kot so baset, bigl in bloodhound dolge nosove in tudi dolga ušesa zato, da si z njimi pomagajo usmerjati vonjave bližje nosu.
Avtor: Urška Krivec