Dvojna pasja sreča: v zadnjem času je moč srečati vse več skrbnikov v družbi dveh psov. Pogosto so to sicer psi manjše rasti. Kako pa se pravzaprav razlikuje skrbništvo nad enim psom ali dvema, morda celo tremi in več.
Problem največkrat ni v številu psov, ki jih imamo temveč v njihovem karakterju, starosti, morebitnih posebnostih, ki jih ima vsak pes zase ter o naših sposobnostih prilagajanju različnim potrebam vseh naših psov.
Če smo se za posvojitev ali nakup psa v paru odločili že v samem začetku, je ponavadi tudi manj težav s prilagajanjem, saj sta psa navadno podobne starosti in se skupaj navajata na novo okolje. Zelo veliko pa je primerov, ko se skrbniki sicer malo starejšega psa, odločijo za posvojitev ali nakup mlajšega, saj pogrešajo igrivost in aktivnosti, ki so jih nekoč lahko počeli v družbi svojega psa.
Misliti moramo tudi na potrebe seniorčka
Vendar pa pri tem pozabljajo na potrebe njihovega seniorčka, ki so povsem različne od mladička. Starejšemu psu moramo še vedno zagotavljati njegov mir in občutek varnosti. Nikoli ne smemo dovoliti, da ga mlajši pes zamenja za igračko.
V mislih moramo imeti, da bo treba sprehode morda celo podvojiti. Pri obeh je namreč potrebna različna obremenitev. Sprva sicer tudi mladiček ne sme imeti predlogih sprehodov, a sčasoma se pojavi velika razlika med zmogljivostjo starejšega in mlajšega psa.
Mlajši pes lahko v svoji igrivosti grobo nastopa do starejšega psa, ki največkrat že tako čuti bolečine v sklepih in mišicah. Zaradi občutka ogroženosti ob prihodu novega psa, pa jih lahko tudi zelo spretno prikriva.
Tudi dvojni stroški
Ob vsakodnevnih izzivih in prilagajanju obeh psov pa ne smemo pozabiti še na dvojne stroške prehrane in veterinarske oskrbe v primeru bolezni. Resda psi prinašajo srečo v naša življenja, če sta to dva, je sreča dvojna. Vendar ne pozabimo, da je potrebna posebna pozornost, da bo sreča na strani vseh.
Katjuša Rakovec
