Življenje s psom

Počlovečenje je za psa ponižujoče, neprijazno in nepošteno

pexels.com
Pasje poroka, naročanje hrane za kosmatinca v restavracijah, organizirano praznovanje rojstnega dne, roza tiara in obleka …

… prenašanje kosmatinca v torbici, ker da ta ne mara hoditi. Zavrnitev šolanja, ker da njegov pes ne mara, da mu drugi govorijo, kaj naj naredi. Prehranjevanje ob mizi, ker da že ne bo jedel s tal. Absurd?

Že nekaj časa se vse to ne dogaja samo na oni strani luže, tudi pri nas srečavamo vedno več pasjih skrbnikov, ki želijo iz svojih psov narediti ”kosmate otroke.” Izraz ”fur baby” se je pred nekaj leti celo znašel v enem izmed ameriških slovarjev.

Počlovečenje psov je izkazovanje ljubezni na popolnoma napačen način. Pes je pes in kot tak za svoje srečno življenje potrebuje jasna navodila, začrtane meje, dnevno rutino, odgovornega skrbnika, vsakodnevni sprehod ali dva, vohanje in ovohavanje, markiranje, letanje za palico, valjanje po blatu … Ne potrebuje pa vozička za prevažanje, torbice za prenašanje, Batmanove obleke, stola in menija v restavraciji ter osladnih pogovorov.

Vse to izhaja iz dejstva, da veliko skrbnikov ne ve prav dosti o psih, kako delujejo njihovi možgani in kaj nam s telesno govorico sporočajo.

Skrbniki želijo s počlovečenjem svojega psa zaščititi, na ta način mu izkazujejo ljubezen. Velikokrat pa ima takšno ravnanje prav nasproten učinek in pes postane agresiven, nekontroliran in nediscipliniran. In ko se prične v nekem trenutku pes obnašati kot – pes, je skrbnik popolnoma ogorčen in razočaran. Velikokrat sledi kazen. Zakaj? Ker je v trgovini z oblačili (kjer res nima kaj početi) povohal ali bognedaj poslinil pulover? Ker je v restavraciji na stolu za mizo (!) prevrnil kozarec? Ker se je pes obnašal kot pes?

Ko skušamo razumeti psa skozi naše oči, mu s tem vzamemo njegovo pasjo naravo.

Vse to izhaja iz dejstva, da veliko skrbnikov ne ve prav dosti o psih, kako delujejo njihovi možgani in kaj nam s telesno govorico sporočajo. Pasje vedenje interpretirajo skozi človeške oči, psa želijo narediti za ”enega izmed nas”, prepričani so, da uživajo v istih stvareh. Ampak pes zagotovo ne uživa v kinu, nakupovalnem centru, na zabavi. Psu prižgana televizija, medtem ko smo odsotni, ne pomeni prav veliko. Če se sami posladkamo s čokolado, to nikakor ne pomeni, da mora tudi kosmatincu pripadati en košček.

Ko skušamo razumeti psa skozi naše oči, mu s tem vzamemo njegovo pasjo naravo. To je do psa ponižujoče in nepošteno.

Pes ni človek. In zagotovo to tudi ne želi biti.