”Pomagajte mi, moj pes ima panični napad, ko zapustim hišo in ga pustim samega. Bi pomagalo, če si omislimo še enega psa?”
Vprašanje, ki ga strokovnjaki slišijo velikokrat, toda odgovoriti na to ni enostavno. V teoriji se sliši vse skupaj zelo logično – nov pes bo delal družbo obstoječemu, postala bosta prijatelja in ne eden in ne drugi ne bosta čutila osamljenosti ali ločitvene tesnobe.
V praksi je malo drugače. Seveda obstajajo možnosti, da bo nov pes pozitivno vplival na ločitveno tesnobo prvega psa, toda če je pes tesnoben zato, ker pogreša svojega skrbnika, nov pasji prijatelj tega stanja zagotovo ne bo rešil.
V določenih primerih pa nov pes v hiši stanje lahko celo poslabša.
Obstajajo trije različni scenariji, ki se zgodijo, ko domov pripeljemo drugega psa:
- Vaš ‘prvi’ pes bo še vedno čutil ločitveno tesnobo, ko vas ne bo.
- Vaš ‘prvi’ pes bo naučil novega psa, da je stres, ki ga doživlja ob tem, ko skrbnika ni blizu, povsem normalen. Če je ‘drugi’ pes mladiček, obstaja mnogo možnosti, da bo prevzel vedenje ‘prvega’.
- Vaš ‘prvi’ pes bo manj tesnoben, odkar mu družbo dela nov pasji prijatelj.
Tretja možnost je tista, na katero upamo, toda ni zagotovila, da se bo to res zgodilo.
Pes z ločitveno tesnobo to doživi vedno, ko njegov skrbnik zapusti stanovanje, pa če ga obdaja še toliko pasjih prijateljev.
Morda bo družba tesnobo malce zmanjšala, vsekakor pa je ne bo pozdravila.
Nov pes naj pride k hiši takrat in zato, ker si vi želite še enega pasjega prijatelja in ne iz kateregakoli drugega razloga.
Če se prvi pes spopada s hudo ločitveno tesnobo, novega pasjega prijatelja pripeljite k hiši takrat, ko bo ta motnja pod kontrolo – da taisto vedenje ne prevzame še drugega psa.
