Kratkoglave pasme se soočajo s številnimi zdravstvenimi težavami. Glavna zdravstvena težava je težava z dihanjem, ki se imenuje brahicefalični respiratorni obstruktivni sindrom, oz. krajše: brahicefalični sindrom.
Kako ga prepoznati? Lastniki morajo biti v prvi vrsti pozorni na težave pri dihanju. »Pes, ki kadar koli med spanjem ali takrat, ko je pri miru, vznemirjenjem ali aktivnostjo začne smrčati, je kandidat za operacijo in to ni zdrav pes,« pravi veterinarka Andreja Kastelic Hrček.
Normalno pasje dihanje je tiho. Smrčanje, hrkanje ali kakršnikoli glasni zvoki so znak obstrukcije. Pogosto se zgodi, da pes v mirovanju povsem normalno diha, omenjeni znaki pa se pokažejo že pri minimalnem stresu, navdušenju ali igri. Zvoki niso pri vseh psih enaki, saj je to odvisno od tega, od kod izhajajo. Bolj nizki zvoki (smrčanje) izhajajo iz žrela, gre za vibracije mehkega neba. Če pa pes oddaja piskajoče zvoke, gre za težave v grlu ali sapniku. Lahko se hkrati mešata oba zvoka. Zaradi nepravilno razvitih nosnih školjk in zoženega nosnega prehoda lahko zvok prihaja tudi iz nosu. Zaradi podtlaka, ki se ustvarja med oteženim dihanjem imajo ti psi pogosto tudi prebavne težave.
Če pride do pomanjkanja kisika, se pojavi tudi moder jezik. Pojavijo se lahko tudi težave s spanjem, kar lahko ogrozi celo življenje. Ko so psi budni, imajo dihanje še nekako pod nadzorom. Ko pa spijo z zaprtim gobcem, lahko pride do apneje. Zato se psi zbujajo, da sploh lahko pridejo do zraka. V najbolj ekstremnih primerih se psi naučijo spati tako, da si nekaj zatlačijo v gobec, kar jim drži usta odprta, da se med spanjem ne zadušijo.
Smrčanje ni ‘pasemsko normalno’
Težava, ki jo izpostavlja sogovornica, je, da veliko lastnikov omenjenih pasem misli, da so smrčanje, težko dihanje in ostali znaki pri kratkoglavih pasmah, kot sta mops ali francoski buldog, pasemsko normalni. V resnici je to znak, da se pes duši.
