Aktualno

Nikogaršnji psi z Dolenjske odlovljeni, a to še zdaleč ni konec zgodbe …

Letos spomladi je završalo po slovenskih medijih: po Novem mestu se potepajo podivjani psi! Celotno zgodbo smo raziskali in o tem poročali TULE. Kakšna pa je trenutna situacija? Nekaj psov so namreč uspeli ujeti oz odloviti iz okolja … 

Kot povedo v Zavetišču Turk, imajo trenutno 10 psov, ki so jih odlovili – 7 samic in 3 samce. Vse so že veterinarsko oskrbeli, psičke tudi sterilizirali. »Eden ima poškodovano oko, ena psička ima tudi težave z očmi … Niti eden od njih pa ni socializiran, ne prenesejo človeške roke, ne moreš jih pobožati, rokovanje z njimi je mogoče le z zanko,« opišejo trenutno stanje.

Inšpekcija zanje zahteva dolgotrajno oskrbo. »Ob tem pa imamo preveč psov, je ugotovila inšpekcija,« še povedo v zavetišču, saj imajo poleg odlovljenih potepuhov v oskrbi še 20 psov, ki so bili lastnikom odvzeti z odločbo.

Foto: Zavetišče Turk

Kam bodo namestili vse pse?

Trenutno tako iščejo zavetišče, kamor jih bodo namestili, saj jih imajo preveč, med njimi pa je le ena psička, ki si jo upajo oddati – vsi ostali imajo »nahrbtnik«, kot se izrazijo v zavetišču, zahtevajo izkušenega lastnika, ki bo pripravljen na prevzgojo, dodatno socializacijo, šolanje, ki bo psa lahko obvladal in ga razumel kot psa s posebnimi potrebami.

Ni vse čisto črno – sicer v zavetišču priznavajo, da ne vedo, kako bo napredovala njihova socializacija, a osebje je trenutno, po dobrih dveh tednih, v fazi, ko psi nanje več ne renčijo, ko jim dajo hrano. »Zmedeni so, prestrašeni, a morda se kdo še omehča,« pove z nekaj zadnjega upanja.

“Zmedeni so, prestrašeni, a morda se kdo še omehča …

Pa so uspeli odloviti vse pse?

»Nikakor, psov je še veliko … Mi, ki tu živimo že dolgo, smo nanje navajeni, jih sploh ne opazimo, tisti, ki so se na novo priselili, pa so prestrašeni, kličejo vse pristojne po vrsti,« povedo v zavetišču in dodajo, da lahko s psi, ki jih že imajo in z dodatno odlovljenimi, nikogaršnjimi psi z Dolenjske v nekaj tednih napolnijo vsa zavetišča v Sloveniji.

Denarja za socializacijo in šolanje, kot pravi, nimajo. Dolgotrajna oskrba pa pomeni, da zanje en mesec plačuje občina, nato 3 mesece zavetišče, potem pa je to na državi.

»Kaj bodo naredili, ne vemo, saj je teh psov ogromno, vsi pa so dobesedno podivjani,« pravijo in dodajo, da je to počasen proces, s katerim se ukvarjajo, odkar imajo zavetišče.