Osveščenost med pasjimi skrbniki o alternativnih metodah zdravljenja narašča, vendar se mnogo skrbnikov za alternativo odloča z grenkim priokusom, saj njihov veterinar tega ne sprejema.
To, da osveščenost o naravnih metodah med pasjimi skrbniki narašča, nam je potrdila tudi Lena Gregorčič, ustanoviteljica spletne strani Zdrava hrana za pse, ki s strokovnjaki organizira številne delavnice in predavanja o komplementarnih metodah zdravljenja. Kot pravi, se veliko skrbnikov odloči za tak pristop komaj potem, ko so poskusili že vse ostalo in ni nič pomagalo. Pri tem sogovornica opozarja tudi na to, da nas hitro zanese v skrajnost: ”Hkrati s »popularizacijo« naravnih rešitev opažam, da jih nekateri jemljejo preveč skrajno in h klasičnemu veterinarju ne bi šli več za vsako ceno. To vsekakor ni pravi način razmišljanja, potrebna je zdrava mera vsega!”
Kako pa komplementarne metode sprejemajo veterinarji?
Sogovornico smo vprašali tudi, kako stroka sprejema alternativno zdravljenje. ”Čeprav v teoriji stroka prikimava komplementarnim metodam, v praksi še vedno prihaja do napete tišine ali nejevernih pogledov, ko recimo omeniš, da bi pri psu poskusil še s homeopatijo. Ne vedno in ne povsod, dogaja pa se,” pravi Lena Gregorčič in doda, da ji bralci pogosto pišejo, če pozna kakšnega veterinarja, ki »podpira« naravno zdravljenje, ker njihov zdajšnji ni temu ravno najbolj naklonjen. Pogosto prihaja do tega, da skrbnik psa skriva pred svojim veterinarjem, da se pes zdravi tudi s komplementarno metodo. Toda, kot pravi sogovornica, je bistvenega pomena, da so pri veterinarju vse karte na mizi, da se ničesar ne prilagaja ali skriva. Je pa, kot tudi mnogi drugi, prepričana, da bi klasična in alternativna veterina morali bolje sodelovati (in ne tekmovati).
