Šolanje in šport

Je psa res treba (pre)utruditi, da bo poslušen?

Mnogi so prepričani, da je utrujen pes, srečen pes, ter da – če želimo doseči poslušnost psa – ga je prej treba utruditi. Pa v resnici to ne drži povsem.

Kako poteka življenje s takšnim pasjim skrbnikom, lahko pogosto vidimo na vadišču, pri tistih, ki se ukvarjajo s kakšnim od pasjih športov. Pes mora dati vse od sebe. Ali mi lahko dan za dnem dajemo vse od sebe? Če bi to počeli, bi bili nedvomno preobremenjeni. In prav to se marsikdaj zgodi na vadbi s psom: stalna povelja in zahteve ambiciozno zagrizenega skrbnika, ki izvaja pritisk nad svojim psom, da bi dosegel svoje častihlepne cilje, se pravi najboljše uvrstitve na tekmovanjih. Pes postane športno orodje in to je žal (pre)pogosto videno!

Ali mi lahko dan za dnem dajemo vse od sebe?

Strokovnjaki za vedenje psov in veterinarji iz izkušenj vedo: dobršen del njihovih štirinožnih strank so psihično in fizično preobremenjeni psi. K njim jih pripeljejo zato, ker imajo vedenjske težave ali pa bolezenske znake, ki so posledica prezaposlenosti oz. pretiranega gibanja in napačnega obremenjevanja. Lahko gre za pojav vrste neželenih oblik vedenja, na primer neustavljivega lajanja brez vzroka in napadanja drugih psov, pa tudi za vrsto drugih neprijetnih odzivanj na zunanje dražljaje (defenzivno in aktivno napadalno vedenje, strah …). Pojavijo pa se lahko tudi težave z gibali in druge bolezni: prebavne težave (driska, bruhanje), težave s srcem, ožiljem, ledvicami …

Koliko je torej premalo, koliko preveč, katera dejavnost in koliko je za našega psa ravno prav?

Nikakršnega splošno veljavnega pravila ni, razen to, da se naučimo poslušati svojega psa in prepoznati, kaj nam sporoča njegova telesna govorica in obnašanje. Nedvomno moramo pri vsaki pasmi upoštevati, za katero dejavnost so jo vzredili, v enaki meri pa tudi individualne lastnosti psa.

Gibanje je pomembno, a ni dovolj

Gibanje oz. sprehod je za večino skrbnikov primarna oblika zaposlitve za njihovega štirinožca. Pes je res žival, ki potrebuje gibanje, a ne v tolikšni meri, kot si ljudje predstavljamo, in ne toliko, kot priporočajo nekateri strokovnjaki. Volkovi so v gibanju povprečno deset ur na dan, v tem času naredijo vsaj 50 kilometrov. Ampak tega volkovi ne počnejo vsak dan. Sodobne študije kažejo, da volkovi pogosto več dni povsem mirujejo, preden se spret odpravijo na lov.

Kakšne naj bodo obremenitve?

  • Z mladičem ne smemo delati predolgih sprehodov. Velja pravilo: ena minuta za vsak teden starosti. Z intenzivnejšim gibanjem ne pričnemo pred dopolnjenih prvim letom starosti, saj moramo počakati, da dozorijo kosti, sklepi in mišice.
  • Obliko, pogostost in kraj dejavnosti prilagodimo svojim in pasjim sposobnostim.
  • Poskrbimo, da bo pes med dejavnostmi motiviran in sproščen, delajmo brez psihičnih in fizičnih pritiskov in brez glasnega poveljevanja.
  • Gibanje naj bo čim bolj raznoliko. Upoštevajmo zdravstveno stanje psa in morebitne poškodbe.
  • Z mentalno zaposlitvijo lahko v precejšnji meri nadomestimo gibanje, uporabimo jo še zlasti pri bolnih in starejših psih ter pri višjih zunanjih temperaturah.
  • Na sprehodu pustimo, da pes raziskuje vonje, kar je precej bolj koristno kot metanje žogice.
  • Upoštevajmo pasemske potrebe: whippet potrebuje povsem drugačno mero gibanja kot angleški buldog.
  • Za sprehod poiščimo mirnejša območja, pri dlje trajajočih dejavnostih naj ima pes dovolj počitka.