Tako pri večjih kot pri manjših psih se skrivajo instinkti njihovega daljnega prednika – volka. Na genetiko lahko vplivamo z primerno vzgojo in zgodnjo socializacijo, ki se prične že pri mladičku.
Ljudje z nepoznavanjem dinamike krdela in pasje psihologije ustvarjamo problematične in nevzgojene pse. Vsemu temu se je moč vsaj delno izogniti, kadar dojemamo psa kot samostojno bitje z nagoni, instinkti, ki jih skušamo usmerjati v pozitivnejšo, bolj zaželjeno smer, istočasno pa mladička takoj, ko ga pripeljemo domov, navajamo na različne situacije, v katerih se bo znašel tudi kot odrasel pes.
Ljudje so do svojih psov, ki so bodisi majhne bodisi pritlikave rasti izjemno zaščitniški, včasih celo paranoični. Zavedati pa se je treba, da je tudi predstavnik manjše pasme pes, ki potrebuje enako vzgojo in socializacijo kot njegovi večji sorodniki.
Tako je izrednega pomena, da se dogovorimo z ljudmi, ki imajo stabilne in vzgojene večje in majhne pse, da jih predstavimo našemu mladičku, kajti pridobiti si mora čim več pozitivnih izkušenj s psi najrazličnejših pasem in velikosti.
Prav tako moramo mladička navaditi na mestni vrvež, saj je svet za tako majhnega psička lahko zastrašujoč kraj. Če v mladosti ne bo deležen pravilne socializacije, lahko odraste v nervoznega, bevskajočega in nevrotičnega psa, ki nam bo oteževal vsakodnevno življenje.
Če imamo namen psa jemati na dopust, v kakšno restavracijo ali gostilno, potem je pomembno, da mladičku čimprej predstavimo te okoliščine. Čimprej ga navadimo tudi na avto, da kasneje ne bo težav s slabostjo ali nemirnostjo v avtomobilu.
Velikokrat smo priča pretirano razvajenim majhnim psom, ki renčijo na svoje vodnike, jih vlečejo na povodcu, jih celo grizejo, ko denimo pes leži na kavču, vodnik pa želi, da gre pes iz kavča.
Zato je ključnega pomena, da se psu že kot mladičku postavijo jasne meje, katerih se držijo vsi člani v gospodinjstvu. Napačna vzgoja vodi v neobvladljivega, pretirano boječega, nenehno lajajočega in celo agresivnega psa.
Na sprehodu tako lahko velikokrat slišimo, da majhni psi ne potrebujejo vzgoje ali izgovore »ah, saj je majhen, nobenemu ne more škoditi« – resničnost je pa predvsem drugačna.
Majhni psi so velikrat še bolj senzibilni in občutljivi ter podvrženi nervoznemu karakterju in pretiranem lajanju, zato potrebujejo še bolj striktno socializacijo in usmeritev od prvega dne.
Socializacija se prične že v leglu. Ključnega pomena je, da če kupujemo pasemskega psa, da ga vzamemo pri vzreditelju, ki je ustrezno poskrbel za mater, da ni podvržena stresu, saj se vse to prenaša na leglo, hkrati pa je poskrbel za primarno socializacijo mladičev že v leglu in jih začel privajati na svet. Izrednega pomena je tudi, da mladičkova starša nista nestabilnega značaja, saj se tudi občutljivost na določene dejavnike in karakter do neke mere deduje.
