Starost psa je odvisna od več različnih dejavnikov. Ponavadi imajo večji in konstitucijsko močnejši psi krajšo življenjsko dobo.
Tako je, denimo, življenjska doba nemške doge le približno devet let, čivava pa jih dočaka petnajst in več.
Na življenjsko dobo psa seveda vplivajo tudi dedni dejavniki, v zelo veliki meri pa tudi življenjske razmere, v katerih pes živi. Med življenjske razmere sodi več dejavnikov. Nanje na primer v veliki meri vpliva prehrana. Razlika je, ali psa hranimo z ostanki človeške hrane in s tovarniško pripravljeno hrano slabše kakovosti, ali pa mu dajemo visoko kakovostno tovarniško ali doma pripravljeno hrano.
Na življenjsko dobo vpliva tudi to, kje pes živi. Kuža, priklenjen na verigi, ki nima na voljo primernega zavetja (dobro izolirane in od tal dvignjene hišice), bo imel nedvomno krajšo življenjsko dobo kot kuža, ki živi v hiši skupaj s svojimi ljudmi.
Pomemben vpliv na dolžino pasjega življenja je tudi skrb za zdravje, sem sodijo cepljenja, odpravljanje zajedavcev … Vsak pes potrebuje tudi redne preventivne zdravstvene preglede.
Na dolgost življenja nedvomno vpliva tudi stres. Pes, ki je pogosto pod stresom, bo živel manj časa v primerjavi s tistim, ki živi mirno v toplem in prijetnem okolju. Skrbnik ima torej velik vpliv na dolgost in kakovost pasjega življenja.
Seveda pa je treba poudariti, da je, kot pri človeškem, tudi pri pasjem življenju za dolgo življenje potrebne tudi kanček sreče. Na še mnogo pasjih (in človeških) let!
