Hernija diska imenujemo izpad medvretenčne ploščice, kjer pride do zdrsa in posledično do udarca in pritiska na hrbtenjačo.
Nekatere pasme so k hernijam diska bolj nagnjene, med njimi sogovornik, Tomaž Miklavžin, dr. vet. med iz ljubljanskega Veterinarskega centra Miklavžin, izpostavi francoske buldoge, jazbečarje, shih tzuje, beagle … Se pa, kot doda, hernija diska pojavlja tudi pri nemških ovčarjih, labradorjih in drugih pasmah. Ne gre nujno za bolezen starejših psov, saj se lahko pojavi že pri dve ali tri leta starih kužkih.
Klinični simptomi se razlikujejo glede na stopnjo pritiska. Večji, kot je pritisk, večja je okvara hrbtenjače – strokovnjaki to ocenjujejo s petimi stopnjami. Prva stopnja je samo bolečina, medtem ko pri zadnji stopnji pes ne zmore več hoditi, zadnje noge mu dobesedno odpovedo. To se lahko zgodi tudi čez noč, »disk lahko poči zelo hitro, eksplodira,« razloži sogovornik. Hujših okvar lastnik psa ne more spregledati, ker so tako očitne in takrat je tudi pomembno, da se res čim prej poišče veterinarska pomoč. So pa klinični znaki, ki jih kaže pes, odvisni tudi od same lokacije zdrsa medvretenčne ploščice. Če se to zgodi v prsno-ledvenem delu, so simptomi hujši. V vratnem delu, kjer je kanal, v katerem leži hrbtenjača, relativno širok, pa ima pes navadno samo hudo bolečino, kateri navkljub pa še lahko hodi. To stopnjo obolenja lahko veterinar obravnava tudi čez dva ali tri dni, pa ne bo hujših posledic.
»Če pa imamo kužka, ki je delno paraliziran ali ima morda celo popolno odsotnost motorike, vleče noge za seboj, se pri takih situacijah mudi. Takšnega kužka je najbolje čim prej pripeljati, da naredimo nevrološki pregled, katerega namen je ugotoviti, ali imamo nevrološkega pacienta ali ne in kje v živčnem sistemu je bolezenski proces. Ocenimo stopnjo okvare hrbtenjače in lastniku predlagamo čimprejšnjo diagnostiko,« je jasen dr. Miklavžin. V teh primerih lastnikom predlagajo CT ali magnetno resonanco. Običajno takšni pacienti potrebujejo operacijo še isti dan.
Na fotografiji osemletna Bella je čez noč postala hroma na zadnje noge. Zelo hitro so lastniki ukrepali. Dr. Miklavžin jo je operiral in v objektiv smo jo ujeli le nekaj dni po operaciji, ko se je že začela postavljati nazaj na noge. »Izjemno dobro napreduje,« je komentiral psičkino stanje. Bello so sicer v veterinarski center pripeljali na praznjenje mehurja, kar spada v rutinsko pooperativno nego pri težjih primerih.
Špela Šimenc v sodelovanju s Tomažem Miklavžinom, dr. vet. med iz Veterinarskega centra Miklavžin (celoten članek o nevroloških obolenjih si lahko preberete v aktualni reviji Moj pes)
