Sterilizacija je učinkovit način preprečitve neželene brejosti, preprečimo pa tudi nekatere bolezni, ki se pojavljajo večinoma pri starejših psicah. Gre za poseg, s katerim odstranimo jajčnika in s tem preprečimo nastanek tumorjev na jajčnikih ter preprečimo ali zmanjšamo verjetnost nekaterih drugih hormonsko odvisnih bolezni.
Pogosti primeri teh obolenj so gnojno vnetje maternice, hidrometra, navidezna brejost, tumorji na maternici in nožnici ter mastitisi oziroma vnetja mlečnih žlez. Če je sterilizacija opravljena pred ali po prvi gonitvi, močno zmanjšamo tudi pojav tumorjev na mlečnih žlezah.
Piometra
Med omenjenimi zdravstvenimi težavami so najpogostejša gnojna vnetja maternice in pojav tumorjev na mlečnih žlezah. Gnojno vnetje maternice (v nadaljevanju piometra) se pojavlja pri vsaki četrti ne-sterilizirani psici, stari deset let. Poznamo tako imenovano odprto in zaprto piometro, kar se nanaša na odprtost materničnega vratu. Pri odprti piometri opazimo gnojen izcedek iz nožnice, medtem ko pri zaprti piometri tega ni opaziti, saj ves gnoj, ki je poln bakterij in njihovih toksinov, ostaja v telesu. Zato je ta oblika piometre bolj nevarna, saj je psica hitreje in bolj očitno prizadeta. Pojavijo se vročina, apatičnost, neješčnost in lahko tudi bruhanje in driska. Pri obeh vrstah piometre pogosto opazimo tudi povečano uriniranje in pitje vode zaradi toksinov, ki negativno vplivajo na ledvično funkcijo. Med vsemi omenjenimi zdravstvenimi težavami je prav piometra najbolj nevarna, saj v primeru ne-zdravljenja pride do raznosa toksinov po telesu, šoka in sepse, kar se lahko konča tudi s poginom psice.
Tumorji na mlečnih žlezah
Tudi tumorji na mlečnih žlezah so pri ne-steriliziranih ali pozno steriliziranih psicah zelo pogosti, v primerjavi z ljudmi celo trikrat bolj. Pojavljajo se, grobo rečeno, pri vsaki drugi ne-sterilizirani psici. Lastniki pogosto zatipajo podkožne bulice v bližini seskov, ki so ponavadi trde, okroglih do ovalnih in nepravilnih oblik, nemalokrat pa se zgodi, da jih naključno najde šele veterinar med pregledom. Zdravljenje izbora je kirurško, s čimprejšnjo odstranitvijo tumorjev, saj so v približno 50% maligni. Obenem se svetuje tudi sterilizacija, da preprečimo morebitna vnetja rodil v prihodnosti.
Maligni tumorji na mlečnih žlezah, ki jih ne odstranimo dovolj hitro, lahko razsevajo na bezgavke in pljuča, včasih pa tudi na kosti in druge organe in lahko prav tako povzročijo pogin. S sterilizacijo pred prvo gonitvijo zmanjšamo tveganje za nastanek na 0,5 %, med prvo in drugo gonitvijo na 8%, med drugo in tretjo gonitvijo na 26%, kasneje pa sterilizacija nima več vpliva na pojavnost omenjenih tumorjev.
Prednosti laparoskopske sterilizacije
Lastniki, ki svojih psic ne želijo pariti in se želijo izogniti morebitnim boleznim, se večinoma odločajo za klasično sterilizacijo. Vedno več pa jih je seznanjenih tudi o laparoskopski sterilizaciji, ki ima v primerjavi s klasično kar nekaj prednosti. Sam rezultat je enak kot pri klasični sterilizaciji, le da poteka sterilizacija pri laparoskopski tehniki preko ozkega delovnega kanala in torej ne odpiramo večjega dela trebušne stene. Delovni kanal vstavimo skozi majhno odprtino v trebuh, preko njega vstavimo instrumente, s pomočjo katerih jajčnika odstranimo. Pri tem uporabljamo poseben instrument za zlepljanje in rezanje žil. Drugo odprtino predstavlja kamera, s katero vizualiziramo jajčnika. Post-operativna bolečina je zaradi manj obsežnih poškodb mehkih tkiv do 60% nižja kot pri klasičnem posegu. Prav tako so komplikacije pri celjenju ran, ki so komaj vidne, neprimerljivo redkejše.
V primerjavi s klasično sterilizacijo je okrevanje po laparoskopskem posegu mnogo hitrejše, psica pa se tako hitreje vrne k normalni fizični aktivnosti. Laparoskopsko sterilizacijo lahko opravimo pri psicah vseh velikosti in starosti.