Osteopatija spada med manualne tehnike dopolnilnega zdravljenja. Obravnava gibalni aparat in uporablja predvsem nežne in mehke prijeme.
Je popolnoma naravna in neinvazivna metoda, ki temelji na dejstvu, da je gibanje osnova življenja, saj je telo in procesi, ki se v njem dogajajo, v neprestanem gibanju (pretakanje krvi, gibanje organov, mišic, celic…).
Gre torej za vzpostavljanje ravnovesja v telesu preko manipulacije skeletnih struktur. Na ta način se vzpostavi gibljivost in s tem se lahko telo prične zdraviti.
Različni pristopi v osteopatiji
Začetnik osteopatije je bil Andrew Taylor Still, ki je postavil teoretični koncept te manualne tehnke, ki pa se je razvijala in dopolnjevala. Tako danes poznamo tudi:
· parietalno osteopatijio, ki obravnava predvsem kosti, sklepe, miščice, fascije, vezi…;
· viscerealno osteopacijo (Barral), ki je usmerjena v notranje organe (gibanje organov, sproščanje njihove napetosti, medsebojno gibanje organov);
· kraniosakralno osteopatio (Sutherland), ki je usmerjena v obravnavo lobanje, hrbtenice in križnice.
»Pri izbiri ustreznih tehnik gre predvsem za prilagajanje, opazovanje in čutenje. Z izostrenim čutom osteopat lahko zatipa tudi malenkostne težave. Nato pa s sprožanjem pravih impulzov, pomaga živali učinkovito vzpostaviti ravnovesje in sposobnost samozdravljenje.« pove Špela Suhač, dr. vet. med.
Foto: osebni arhiv Špela Suhač, dr. vet. med.
Kdaj se odločiti za osteopatijo?
Osteopatija je odlična podpora:
· v primerih ko opazimo težave pri gibanju (težje vstajanje, težje vleganje, počasnejše gibanje, šepanje, izogibanje skokom ali hoji po stopnicah…)
· po kirurških posegih (ortopedskih in drugih obsežnejših posegih, ki imajo za posledico večje brazgotine)
· preventivno – ob rasti in razvoju mladih psov ali kadar vidimo, da gre za nepravilnosti v rasti (nesinhrona rast, ukrivljenost, šibkost, upočasnjena rast…)
· za ohranjanje gibalnega ravnovesja pri športnih psih.
Kako poteka obravnava?
»Prva obravnava praviloma sestoji iz dveh delov. V prvem delu opravim razgovor o vzrokih prihoda, zgodovini obolenja, spremljevalnih boleznih in pričakovanjih ter željah lastnikov. Kadar je potrebno in možno opravim tudi pregled psa v gibanju. Razgovor je pomemben uvod v terapijo tudi zato, ker ima pes med tem časom možnost, da se privadi prostora in mene,« pojasni Špela Suhač dr. vet. med.
Sledi pregled, ki se že tesno prepleta s terapijo. Med osnovnim pregledom pes stoji (če mu je to udobno), kasneje pa lahko sedi ali leži. Terapijo vedno prilagaja psu, saj, kot pove, nekateri potrebujejo več časa, da začnejo zaupati, drugi se sprostijo takoj.
»V prisotnosti skrbnika psa pretipam in tako preverim napetost in boleče točke v mišicah. Sledi preverjanje gibljivosti kostnih povezav na področju medenice, vzdolž celotne hrbtenice in na okončinah. Na ta način ugotovim kakšna je gibljivost posameznih delov telesa ter kakšna je napetost tkiva. Glede na ugotovitve potem s pritiski, premiki, vleki ter nihanjem dajem telesu impulz, da začne uravnavati nepravilnosti in vzpostavljati ravnovesje. Včasih lahko pregled in terapija izgledata kot nepremično držanje rok na določenih mestih. Na ta način »poslušam« kaj se dogaja v tkivu pod roko in glede na odziv z res majhnimi gibi usmerjam pritisk,« še razloži veterinarka.
Koliko terapij je potrebnih za vzpostavitev zdravja?
Pogostost terapij je odvisna od težav in želja lastnika. Pri kroničnih težava je priporočljiva obravnava enkrat mesečno, saj se v tem času celotno telo postavi v novo ravnovesje. Okvirno se napredek opazi po treh obravnavah. Potem pa je odvisno od kroničnosti obolenja, spremljevalnih težav in časa, ki je potreben za celjenje poškodovanih tkiv. V primeru zahtevnejših stanj in sprememb na kosteh je priporočljiva obravnave ponavaljati dvakrat letno. Na ta način se ohranja ustrezna naravnanost in omogoča dobro počutje.
Poglejte še ostale dopolnilne metode zdravljenja v veterini:
