Sladkorna bolezen, imenovana tudi diabetes mellitus, je ena najpogostejših bolezni hormonskega sistema tako pri ljudeh kot tudi pri psih. Kljub pogostnosti te bolezni pa mnogo pasjih skrbnikov, katerih psom je bila postavljena diagnoza sladkorna bolezen, ne vedo, kaj to pomeni za njihovega ljubljenčka in kaj zanje.
Sladkorna bolezen je stanje, pri katerem pride do kroničnega zvišanja krvnega sladkorja oziroma glukoze. Nivo krvnega sladkorja sicer ureja več hormonov, je pa med njimi najpomembnejši inzulin, ki nastaja v trebušni slinavki; tj. majhnemu organu v neposredni bližini črevesja. Inzulin je hormon, ki v krvi po obroku niža nivo glukoze. Pomanjkanje tega hormona oziroma slabša odzivnost telesnih celic na inzulin vodi v sladkorno bolezen. Z ustrezno skrbjo pa lahko psi s sladkorno boleznijo, enako kot ljudje, kljub bolezni živijo precej kakovostno življenje.
Najpogosteje zbolijo pri med 7. in 9. letom starosti
Za sladkorno boleznijo najpogosteje zbolijo psi v srednjih letih in starejši, skoraj dvakrat pogosteje pa se pojavlja pri samicah. Najpogostejša starost, pri kateri se ta bolezen pojavi, je med 7. in 9. letom. Se pa lahko sladkorna bolezen pojavi tudi pri psih, mlajših od enega leta.
Zbolijo lahko psi vseh pasem, tudi mešančki, se pa sladkorna bolezen pogosteje pojavlja pri pritlikavih pinčih, jazbečarjih, pritlikavih šnavcerjih, samojedih, frizijskih bišonih, kodrih in beaglih.
Sladkorna bolezen se pogosteje pojavlja pri pritlikavih pinčih, jazbečarjih, pritlikavih šnavcerjih, samojedih, frizijskih bišonih, kodrih in beaglih.
Začetek zdravljenja
Prvi korak ustreznega zdravljenja je seveda postavitev pravilne diagnoze. V ta namen je treba izvesti veterinarski pregled in ustrezne laboratorijske preiskave urina in krvi. Po postavljeni diagnozi se bo veterinar pogovoril s skrbnikom o učinkovitem pristopu k zdravljenju.
Temeljni kamen zdravljenja sladkorne bolezni so odmerki inzulina. Odmerek, ki je potreben za posameznega bolnika, veterinar določi glede na telesno težo in tip inzulina. Pri tem ni cilj, da se idealen odmerek določi že takoj, pač pa se to prilagaja med več zaporednimi pregledi in merjenji nivoja krvnega sladkorja. Sladkorni bolnik skozi celo življenje potrebuje redne veterinarske preglede. Na njih se preverja učinkovitost zdravljenja in po potrebi popravi odmerek inzulina. Na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja glede sladkorne bolezni skrbnika najpogostejše opozori povečana žeja ter pogostejše in obilnejše uriniranje.
Cilj zdravljenja sladkorne bolezni je, da spravimo nivo krvnega sladkorja nekje na normalno raven, kot bi bila, če bi trebušna slinavka proizvajala normalno količino inzulina.
Na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja glede sladkorne bolezni skrbnika najpogostejše opozori povečana žeja ter pogostejše in obilnejše uriniranje
Primerna prehrana je bistvena
Telesna teža in kaj vaš pes jè, sta tisto, kar ima neposreden učinek na njegov nivo krvnega sladkorja. Glede tega, kakšna je najbolj primerna prehrana za pse s sladkorno boleznijo, so opravili številne raziskave. Najnovejši rezultati kažejo, da psom s sladkorno boleznijo najbolj ustreza prehrana, ki vsebuje visok delež vlaknine, nizek nivo enostavnih sladkorjev, ter ima zmerno znižano vsebnost maščob in beljakovin. Vlaknina je tista, ki psu daje občutek sitosti, hkrati pa ima zelo dober učinek na upočasnjevanje sproščanja glukoze v krvni obtok psa. Poleg tega s takšno prehrano dobro ohranjamo primerno telesno težo psa.
Najnovejši rezultati kažejo, da psom s sladkorno boleznijo najbolj ustreza prehrana, ki vsebuje visok delež vlaknine, nizek nivo enostavnih sladkorjev, ter ima zmerno znižano vsebnost maščob in beljakovin.
Primerna telesna teža je za pse s sladkorno boleznijo zelo pomembna. Izguba odvečnih kilogramov v večini primerov pomaga pri boljšem izkoristku inzulina in lažjem pretvarjanju hrane v gorivo za njegov organizem. Poleg tega imajo psi z idealno telesno težo precej manj komplikacij, povezanih s sladkorno boleznijo, kot so na primer katarakta, pankreatitis in okužbe sečil.
Pomembno je, da smo pri hrani dosledni. Vsak dan hranimo enako hrano, v enakih količinah na ta način ohranjamo stabilen nivo krvnega sladkorja. Prav tako poskrbimo, da ima pes ves čas na voljo dovolj sveže pitne vode.
Razgibavanje psa s sladkorno boleznijo
Redno razgibavanje je za sladkorne bolnike zelo koristno. S tem tudi psa lažje shujšamo, ali ohranjamo idealno telesno težo, prav tako pa znižuje nivo krvnega sladkorja.
Po možnosti vsakodnevno izvajamo enake stopnje aktivnosti. Večje spremembe v rutini razgibavanja lahko namreč spremenijo potrebe po inzulinu. Kakšna nova vrsta aktivnosti, nenavadno dolga ali naporna igra, predolg sprehod – vse to lahko povzroči, da nivo krvnega sladkorja pade prenizko. Če nameravamo spremeniti načrt aktivnosti s svojim psom, moramo to narediti postopoma. Če že izvajamo kakšno aktivnost izven normalnega obsega aktivnosti psa, potem imejmo s seboj nekaj hrane, za primer, če bo imel pes težave.
Piše: Boštjan VIDIC, dr. vet. med
