Kot vsak človek, ima tudi vsak pes svoj individualni vonj. Tudi znotraj iste pasme so velike razlike v individualnem vonju.
Nekaterim psom kožuh, v mnogih primerih pa koža neprijetno zaudarja. Ta vonj je v veliki meri odvisen od izločka žlez lojnic in od navzočnosti bakterij na koži. Bakterije se v loju razkrajajo in pri tem nastajajo različne kisline, na primer maslena, ki lahko povzroča precej neprijeten vonj. Loj ima oljnato konsistenco, sodeluje pri zagotavljanju naravne zaščite kože in ima določeno vlogo pri uravnavanju vlažnosti kože in dlake. Pozimi ima kožuh ‘močnejši’ vonj kot poleti, ker v hladnih in vlažnih dneh lojnice izločajo več loja, ki se oprime podlanke in tako kožo varuje pred vremenskimi vplivi.
S kopanjem kožo razmastimo, s tem pa pospešimo delovanje žlez lojnic, ki izločajo še več svojega ‘izdelka’. Pse, ki imajo zelo gosto podlanko, moramo pozimi pogosteje in temeljiteje česati oz. krtačiti. Tako odstranjujemo odmrlo dlako in z lojem prepojem prhljaj.
Izločanje žlez lojnic vpliva tudi na bolezni, na primer alergije, ki se izražajo tudi v spremenjenem vonju.
Svojo vlogo pa ima lahko tudi prehrana. Hrana slabše kakovosti lahko povzroča napenjanje in neprijetne telesne vonjave. Če pes neprijetno zaudarja, moramo pregledati tudi sluhovod in ustno votlino, saj lahko zadah izvira od tam. Povzročajo ga lahko vnetje zunanjega sluhovoda ali pa bolezni zob in obzobnega tkiva.
Če ima pes nenadoma nenavaden vonj, se moramo o tem posvetovati z veterinarjem.
