Hernija diska je pri psih pogosta težava. Gre za izpad medvretenčne ploščice, kjer pride do zdrsa in posledično do udarca in pritiska na hrbtenjačo.
O herniji diska smo že precej pisali tukaj, tokrat pa o tem, ali je potrebno hernijo vedno operirati ali ne.
Kot pravi sogovornik Tomaž Miklavžin, dr. vet. med iz Veterinarskega centra Miklavžin, vseh hernij ni treba operirati: »Kirurškega zdravljenja ne svetujemo, če gre za kronične hernije in manjše hernije.« Takšne pse se zdravi konzervativno, kar pomeni, strogo mirovanje in analgetiki. Učinek zdravljenja se pokaže s časom. Kirurški poseg se ne svetuje denimo tudi pri psu, ki je paraplegičen in ne čuti globoke bolečine ter to traja že več kot 48 ur, saj je v takem primeru napoved zelo slaba.
Če pa strokovnjaki presodijo, da je operacija smiselna, sledi kirurško zdravljenje. Operacija je, kot pravi sogovornik, smiselna takrat, ko ima žival od tega korist in ko pričakujejo, da bo pes po njej shodil. Kirurško zdravljenje ob dobri napovedi svetujejo tudi starejšim psom. »Namen kirurškega zdravljenja je dekompresija hrbtenjače. Če razložim poenostavljeno: material, ki pritiska na hrbtenjačo, odstranimo. S tem je zadeva rešena in na istem mestu se, če je dobro narejeno, hernija ne ponavlja,« pravi sogovornik. Sliši se preprosto, toda dr. Miklavžin (ki povprečno naredi tri take operacije na teden) poudari, da gre vendarle za nevrokirurgijo in ne za šivanje rane.
Take operacije so tvegane in vedno gre lahko kaj narobe. »Pri teh operacijah imamo vedno temeljit, poglobljen razgovor z lastnikom. Lastnik mora vedeti, v kaj se spušča. Jaz po toliko letih lahko lastniku zagotovim, da bo celotna ekipa operacijo izpeljala tehnično pravilno, lahko pa se stanje po operaciji nekoliko poslabša zaradi manipulacije hrbtenjače. Praviloma je to poslabšanje prehodno. Lahko prihaja do določenih krvavitev, včasih je ta material zalepljen za hrbtenjačo in se ga ne da lepo odstraniti,« opiše nekaj primerov zapletov. Pri vsem tem pa poudari, da je operacija samo prvi del naloge, drugi del pa je okrevanje, skozi katerega veterinar vodi lastnika. Tudi lastniki morajo vložiti precej truda, časa in volje. Psa morajo spremljati, pri hujših okvarah hrbtenjače je čas okrevanja daljši, pogosto je potrebno praznjenje sečnega mehurja daljše obdobje.
Špela Šimenc v sodelovanju s Tomažem Miklavžinom, dr. vet. med iz Veterinarskega centra Miklavžin
Preberite še:
