Letošnje poletje se mi je v avgustu prvič ponudila priložnost, da sem na dopustovanje poleg obeh psov vzela še mačka Flynna.
Flynn, Skye in Conan so moja družina. Zato sem vedno sanjarila, da bi lahko z mano šli povsod.
Letos se nam je to tudi uresničilo. Našo pot smo začeli v Mariboru, Flynn mi je ležal v naročju in opazoval mimoidočo okolico skozi okno, psa pa sta se namestila zadaj, v prtljažniku.
Pot do Davče, največje slovenske vasi, ki se nahaja v Železnikih na Gorenjskem, je minila povsem brez težav. Seveda smo vmes imeli tudi postanek, že tam je Flynn pridno raziskoval okolico, psa pa sta se znorela na bližnjem travniku.
Po čudoviti vožnji skozi gozd smo kaj kmalu smo prispeli na našo izbrano lokacijo, pred najeto kočo sredi gozda. Okolica je bila dih jemajoča, tišina pa balzam za dušo, zvok žuborečih voda me je polnil z mirom in srečo. Vse naokrog samo gozd in zvok živali. Bili smo popolnoma sami.
Živali so se kar hitro sprostile, ker ni bilo nobenih avtov, ljudi in psov, so bili ves čas svobodni in noreli v okolici koče. Flynna sem seveda kljub zaupanju vanj ves čas nadzorovala, čeprav ni nikoli nakazal, da bi ušel in tudi pride, ko ga pokličem, zna pa tudi počakati in sesti na ukaz. Conan in Skye se nista oddaljila in sta budno pazila Flynna in našo kočo.
Flynn skupaj s psoma užival pravljico v gozdu, tako sproščenega ga še nisem videla. Skakal je za metulji, plezal po podrtih drevesnih deblih in se podil za psi. Šli smo tudi do Bohinja in na ogled slapu, kjer je kljub gneči Flynn užival ob vodi. S psoma sem zaplavala v Savi Bohinjki, mačkon pa je raje ostal na obali in si verjetno mislil, da smo zmešani, saj je bila voda ledeno mrzla.
Po enem tednu smo se odpravili proti Tolminu, kjer smo spet v neki vasici najeli nastanitev, tokrat apartma prijazen živalim. Tam sicer niso mogli biti tako svobodni in ves čas zunaj, zaradi drugih stanovalcev in njihovih psov. Pa vendar smo se imeli prečudovito.
Flynn jer ponovno čisto vzljubil novo lokacijo in se počutil kot doma. Skupaj smo se odpravili na ogled naravnih znamenistosti.
Spomnim se naše zadnje noči. S Flynnom v naročju sem opazovala stotine satelitov in utrinkov. Noč je bila čudovita in človeku je ob takšnih trenutkih prav težka vrnitev nazaj v realnost. Brez mojih treh carjev bi bil moj dopust pust, oni pa vedno poskrbijo, da je lep in poseben.
Anja Kosi
