Gotovo se je že vsak pasji lastnik srečal z vsaj kakšnim neželenim vedenjem pri svojem štirinožcu. Vedno se je treba vprašati, zakaj pes to počne.
Psi so živa bitja in ne roboti, ki bi jih lahko programirali. Prav tako niso ljudje in imajo svoj način komunikacije in razumevanja situacije.
Tokrat o najbolj pogostih vedenjskih težavah in kako jih omiliti.
1. Uničevanje stvari
To je eno od zelo pogostih neželenih vedenj pri naših psih. Večinoma je tudi ena od prvih težav, s katerimi se srečamo, ko pride v hišo mladiček. Pasji mladiči spoznavajo svet tudi s pomočjo ust in – še posebej, ko menjajo zobe – grizejo vse, kar dosežejo. Težavo najlažje rešimo tako, da pospravimo vse predmete, ki jih lahko psiček doseže. V zameno mu ponudimo različne žvečilke – igrače iz trše gume, prave ali umetne kosti, …
2. Skakanje pri ljudeh
Psi skačejo po ljudeh, ko so navdušeni, ko nas želijo pozdraviti ali ko želijo zgolj malce pozornosti. Če ne želimo, da bi pes skakal po nas, mu ne namenimo nobene pozornosti. Najlaže je, da že mladiča naučimo, kako bo deležen naše pozornosti in na kakšen način naj nas pozdravlja.
3. Lajanje
Tako kot ljudje tudi psi komunicirajo s svojim glasom – lajajo v različnih situacijah, z različnim namenom. Kako se lotimo odvajanja lajanja, je odvisno od razloga, zakaj pes laja. Načeloma pa se poslužujemo tehnik, kjer to vedenje ali ignoriramo, ali psu preusmerimo pozornost nekam drugam. Priporočljivo je tudi, da psa naučimo odzivanja na povelje, s katerim mu ukažemo, da naj bo tiho.
4. Vlečenje na povodcu
Vlečenje na povodcu lahko sprehode naredi zelo naporne, pa tudi nevarne. Odvajanje je dolgotrajen proces, zato je priporočljivo, da pričnemo vaditi že z mladičkom in da smo pri tem zelo dosledni. Pomagamo si lahko s kakšnimi pripomočki, ki preprečujejo vlečenje, kot je na primer t.i. protivlečna oprsnica.
5. Kopanje lukenj
Psom je prirojeno, da kopljejo luknje. Zato, da bi našli hrano, da bi shranili kost ali pač tako, za zabavo. Če je le mogoče, psom na kakšnem delu dvorišča ali vrta dovolimo, da kopljejo. Povsod drugje, pa jim kopanje prepovemo.
6. Prosjačenje za hrano
Pojavlja se v večini primerov pri psih, ki so že kdaj dobili hrano od mize, se pravi, med našim obrokom. Če psu nikoli ne dajemo ničesar od mize, ne bo imel nobene želje po prosjačenju. Pes dela stvari, ki se mu obrestujejo. Če torej ne želimo, da bi pes med našim obrokom sedel tik ob mizi in nas ”milo” gledal ter se pri tem morda tudi grdo slinil, mu preprosto nikoli ničesar ne dajmo od mize. Lahko pa psa tudi naučimo, da bo med našimi obroki ostal na svojem ležišču.
7. Napadalno vedenje
Napadalno vedenje je lahko zelo moteče – pes je lahko napadalen do sovrstnikov, do drugih živali ali pa do ljudi. Pes lahko renči oz. grozi ker ga je strah ali pa zato, ker želi uveljavljati svojo voljo, lahko čuva hrano, igračko ali svoje ležišče, renči lahko na tujce, ker čuva svojo družino … Najbolj priporočljivo je tovrstno vedenje odpravljati s pomočjo strokovnjaka.
8. Valjanje po nesnagi
Psi se zelo radi povaljajo po različni nesnagi, ki ima zanje prijeten in vabljiv vonj. Če želimo psu to preprečiti, ga moramo imeti povsem pod nadzorom, torej na povodcu oz. stalno na očeh. Če opazimo, da se hoče povaljati, mu to preprečimo z odločnim ”ne!”. Če nas upošteva, ga pohvalimo in nagradimo.
9. Pes krade hrano
Zelo požrešen pes bo naredil vse, da bi prišel do hrane, tudi če to pomeni, da jo ukrade s kuhinjskega pulta ali jo na sprehodu pobere s tal. Tudi pri odvajanju tega vedenja, moramo imeti psa na očeh. Če psa zalotimo, da skuša ukrasti hrano, to preprečimo z odločnim ”ne smeš!” Pomembno je, da psu nikoli ne uspe ukrasti hrane – tako bo ugotovil, da se mu njegovo vedenje ne obrestuje in ga bo sam prekinil.
10. Sobna nečistoča
To pomeni, da se pes svoje potrebe opravlja prosto po stanovanju. S to težavo se ponavadi srečamo pri mladičih. Pri navajanju na sobno čistočo je pomembno, da smo kar se da pozorni na mladička in ga takoj, ko nakaže, da ga tišči, odnesemo na prosto. Po opravljeni potrebi ga vedno prisrčno pohvalimo in nagradimo. Pes se bo tako navadil, kje naj opravlja potrebo in bo verjetno tudi zelo nedvoumno pokazal, ko bo moral ven.
Nuša Pečnik (objavljeno v reviji Moj pes)
