Prihajanje na klic je najbolj osnovna in hkrati najbolj pomembna vaja, ki jo mora obvladati vsak pes. V praksi ni vedno tako.
Na skrbnikov klic se mora pes odzvati tudi tedaj, ko nanj delujejo kakršnikoli zunanji dražljaji. Marsikdo, ki ima težave s prihajanjem na klic, potarna, da se njegov pes ‘dela gluhega’. Pes pogosto dobi občutek, da – ko je oddaljen od svojega lastnika, mu ta nič ne more in da mu na klic ni treba prihajati. Če se to dogaja, gre že za prevzgojo in ukrepati je treba takoj, sicer se bo stanje samo še poslabševalo. Ob tem je treba zapisati še, da pes ponavadi prične zanesljivo prihajati na klic šele po enem letu starosti.
Nekaj nasvetov, kako ukrepati:
- Dokler pes ne bo povsem zanesljivo prihajal na klic, naj bo vedno na raztegljivem povodcu. Tako navezanega večkrat pokličite, tudi tedaj, ko bo pes zaposlen z raznimi vonjavami. Ko pride, ga pohvalite in nagradite s priboljškom. Vsak prihod do vas mora biti za psa prijetno doživetje.
- Ko pes pride do vas zahtevajte, da se usede na tla in vas pogleda pozorno v oči, steče pa lahko šele, ko mu to dovolite (‘skoči!’)
- Odpoklic vadite tudi v hiši, kjer ima manj ‘svobode’, postopek prihajanja pa naj bo enak kot tedaj, ko jo kličete med sprehodom. Na prostem lahko odpoklic vadite tudi v manjšem, ograjenem vrtu in tedaj naj bo pes prost.
- Ko ga boste pričeli spuščati na prosto, počnite to le v okolju, kjer ne bo zunanjih dražljajev (drugih psov, zanimivih vonjav …).
- Pomembno je, da pes prihajanja na klic ne bo povezal z jemanjem svobode. To se običajno zgodi v primeru, če psa po vsakem odpoklicu navežemo na povodec in odpeljemo domov …
Metod za učenje odpoklica je veliko, vsakdo pa mora najti način, najbolj primeren za njegovega ljubljenčka.