Ontogeneza oziroma nastajanje zob se začne v zgodnjem embrionalnem razvoju psa in nadaljuje po kotitvi. Najprej seveda zrastejo mlečni zobje.
Psi imajo difiodontno zobovje, kar pomeni, da najprej zrastejo mlečni zobje, nato pa sledi izraščanje stalnih zob. Mladiček ima v ustih 28 mlečnih zob, čeprav je lahko to število včasih manjše ali večje.
Že v starosti 4 mesece začnejo mlečni zobki izpadati in ta proces zamenjave zob se zaključi do starosti 7 oziroma 8 mesecev.
Če mlečni zobki po 8 mesecu starosti niso izpadli, jih mora veterinar izruvati, saj lahko motijo rast in razvoj stalnih zob. Poseg se opravlja v splošni anesteziji, saj noben kuža ni pripravljen držati odprta usta in trpeti bolečine, ki je pri puljenju zob neizbežna. Lokalna anestezija prav tako ne pride v poštev, saj kužek ne ve, zakaj mu brskamo po ustni votlini in obstaja velika nevarnost ugriza.
Velikost, oblika in položaj zob so genetsko določeni, za vsak zob posebej. Če dedno manka stalen zob, kužek po navadi nima posledic zaradi tega, vendar pomenijo nekatere nepravilnosti v številu zob resno napako in največkrat tudi prepoved vzreje. Psi imajo 42 stalnih zob, različnih med seboj, ker služijo za različne namene:
- Incizivi ali sekalci so razmeroma majhni, enokoreninski zobje. Sekalci služijo za »rezanje« hrane.
- Kaninusi ali grabljivci so močni in najdaljši zobje z eno zelo dolgo korenino. Pes ima štiri grabljivce in z njimi zagrabi in drži plen ter trga meso.
- Predmeljaki ali ličniki imajo lahko eno, dve ali tri korenine.
- Naslednji so meljaki ali kočniki, oboji služijo za drobljenje in mletje hrane.
Emil Senčar, dr. vet. med, Veterinarska bolnica Ptuj
