Driska je eden najpogostejših bolezenskih znakov, s katerimi se srečujejo veterinarji, tako da je tudi vprašanje: »Kako naj ozdravim drisko?« eno najpogostejših vprašanj s strani pasjih skrbnikov. Preden se poglobimo v vzroke in načine zdravljenja driske, bomo najprej na kratko definirali, kaj sploh je driska.
Z besedo driska opisujemo pojav hitrega premikanja zaužite hrane skozi prebavila, kar se kaže z vsaj eno izmed naslednjih značilnosti: povečana pogostnost iztrebljanja, bolj razpuščeni ali vodeni iztrebki ali povečana količina iztrebkov. V nekaterih primerih je lahko iztrebkom primešana kri ali sluz.
Driska je lahko samostojna težava, lahko pa je povezana s katerim drugim bolezenskim znakom. Nekateri psi bodo imeli drisko in bodo sicer povsem normalni. To pomeni, da bodo imeli zdrav tek, ne bodo bruhali in bodo polni energije. V drugih primerih pa je driska povezana z bruhanjem, zmanjšanim tekom, letargičnostjo ali oslabelostjo. V teh primerih priporočamo, da poiščete pomoč veterinarja, ki bo odkril vzrok bolezni in predpisal ustrezno zdravljenje.
Drisko pri psih lahko povzroči že preprosta sprememba prehrane, so pa seveda možni tudi resnejši vzroki, kot so bolezni ali okužbe. Driska se lahko pojavi nenadoma in traja le kratek čas, lahko pa vztraja tudi več tednov/mesecev, ali pa se pojavlja občasno in spet premine. Na splošno kratkotrajna driska pri psih ni razlog za skrb, vendar če traja dlje kot le dan ali dva, lahko vodi do dehidracije. Takrat lahko driska tudi kaže na kakšno bolezensko stanje, ki ga mora preveriti veterinar.
Kaj pri psih povzroča drisko?
Za pojav driske pri psih je možnih več vzrokov. Za ustrezno zdravljenje je seveda zelo pomembno, da veterinar ugotovi pravi vzrok. Da to ugotovi, bo uporabil informacije, ki jih bo o pojavu in poteku bolezni povedal skrbnik, prav tako pa bo izvedel pregled bolnika in po potrebi opravil dodatne preiskave.
Med vzroki za pojav driske se pri psih najpogosteje pojavljajo:
- nenadna sprememba hrane,
- neprenašanje nekaterih vrst hrane,
- zaužitje odpadkov ali pokvarjene hrane,
- zaužitje strupenih snovi ali strupenih rastlin,
- zaužitje tujkov (na primer igračk, plastičnih vrečk …),
- alergijska reakcija na določeno sestavino hrane,
- bakterijska ali virusna okužba,
- notranji zajedavci,
- vnetna bolezen prebavil,
- bolezni ledvic ali jeter,
- rak ali drugi tumorji na prebavilih,
- uporaba nekaterih zdravil,
- kolitis,
- stres.
Splošni znaki, ki jih opazimo ob driski
Najbolj značilni znaki, ki jih opazimo ob driski, so tekoči ali razpuščeni iztrebki ali bolj pogosto iztrebljanje. Drugi znaki, ki so driski pogostokrat pridruženi, so vetrovi, kri ali sluz, primešana iztrebkom, spremenjena količina iztrebkov in napenjanje ob iztrebljanju. Drisko lahko spremljajo tudi letargičnost, dehidracija, povišana telesna temperatura, bruhanje, zmanjšan tek, hujšanje in povečana nuja po iztrebljanju.
Če opazimo, da so iztrebki obarvani črno, je možno, da pes krvavi iz želodca ali iz tankega črevesja, kar pomeni, da je treba čim prej obiskati veterinarja.
Kako drisko zdravimo?
Kadar se poleg driske ne pojavi noben drug bolezenski znak, si lahko v večini primerov pomagamo sami. Odraslim psom za 12 do 24 ur odvzamemo hrano, pri mladičih pa zmanjšamo obrok, da se prebavila umirijo. Vodo jim v tem obdobju ponudimo v manjših obrokih, vendar pogostokrat, saj moramo paziti, da ne pride do dehidracije. Nato psu ponudimo lahko prebavljiv obrok, ki je lahko pri veterinarju kupljena dietna hrana za prebavila ali pa kakšno pusto meso z rižem. Psu dajemo več manjših obrokov dnevno. Mnogo psov se lahko takega obroka prenaje in zaradi tega bruha. Z manjšimi obroki pa zmanjšamo možnost pojava dodatnih težav. Začnemo z manjšimi obroki: z eno žlico za manjše pse in z obrokom v velikosti tenis žogice za velike pse. Če pes ne bruha, mu ponudimo enako porcijo pol ure do ene ure kasneje. Potem prvi dan nadaljujemo z manjšimi obroki vsake tri do štiri ure. V naslednjih dneh psu ponudimo tri do štiri manjše obroke dnevno. Če se v nekaj dnevih driska ne ponovi, lahko postopoma preidemo na redno pasjo hrano.
Kdaj je treba psa z drisko peljati k veterinarju?
Če driska ne mine v dnevu ali dveh, ali pa če so driski pridruženi še drugi bolezenski znaki, se je treba obrniti za pomoč na veterinarja. Veterinarju bo v veliko pomoč, če mu bomo znali povedati, kdaj se je driska začela, kako pogostokrat je pes iztrebljal, kako so iztrebki videti in kako se pes počuti.
Vsekakor ne odlašajmo z obiskom pri veterinarju, če:
- ima pes povišano telesno temperaturo,
- v iztrebkih opazimo kri, ali če so iztrebki črno, katranasto obarvani,
- sumimo, da je pes pojedel nekaj strupenega,
- so dlesni blede ali rumenkaste,
- je pes mladiček, pri katerem program cepljenja ni še izpeljan do konca,
- pes kaže znake bolečin ali neugodja,
- pes poleg driske tudi bruha.
Psu sami od sebe ne dajemo sami nobenih zdravil. Vsa zdravila dajemo izključno po nasvetu veterinarja.
Kaj bo storil veterinar?
Veterinar bo po vašem opisu težav psa pregledal, ocenil stopnjo dehidracije in iskal vzrok za pojav driske in drugih bolezenskih znakov. Glede na vzrok bo predpisal ustrezno zdravljenje.
Če je pes dehidriran, se veterinar pogostokrat odloči za nadomeščanje telesnih tekočin z infuzijo. Nadomeščanje vode s pitjem je namreč v mnogo primerih driske nezadostno, saj popita voda prehitro preide prebavila, da bi se ji uspelo vsrkati.
V nekaterih primerih driske je nujna stalna sprememba prehrane. Veterinar se lahko odloči za uporabo posebnih diet, s katerimi se izognemo vnosu določenih sestavin v organizem, ali za dieto, ki je obogatena z vlaknino, ima manj maščob ali izredno dobro prebavljivost.
V primeru notranjih zajedavcev bo psu predpisal ustrezno sredstvo za njihovo odpravljanje. Če so povzročitelji driske bakterije, potem je na vrsti zdravljenje z antibiotiki, ki jih veterinar predpiše tudi v primeru, poškodb sluznice prebavil in tako obstaja možnost, da bakterije iz prebavil preidejo v krvni obtok.
V določenih primerih se veterinar odloči tudi za zdravila, ki zmanjšujejo gibanje prebavil, se pravi, da upočasnijo prehajanje hrane skozi prebavila. Ta zdravila seveda niso primerna, če ima pes bakterijsko vnetje prebavil, ali je zaužil nekaj strupenega. Prav zato je treba pred uporabo zdravil poiskati točen vzrok driske.
So določeni psi bolj nagnjeni k pojavu driske kot drugi?
Nekatere pasme so bolj nagnjene k pojavu driske kot druge, med njimi so nemški ovčarji, pri katerih se pogosteje pojavlja bolezen trebušne slinavke in so bolj občutljivi za bakterijska vnetja v prebavilih. Bolj so občutljivi tudi mladi psi, zlasti, če niso bili cepljeni in nimajo redno odpravljenih notranjih zajedavcev. Driska je tudi pogostejša pri psih, ki pohajkujejo naokoli in brskajo po smeteh in kompostnikih.
Kako preprečujemo pojav driske?
Vedeti moramo, da lahko tudi popolnoma zdrav pes občasno dobi drisko. Kot že omenjeno: če te ne spremljajo drugi bolezenski znaki in mine v dnevu ali dveh, ni tu nobenega razloga za skrb. Z nekaj preprostimi ukrepi pa lahko možnost pojava driske zmanjšamo:
- izogibamo se hrani, ki lahko povzroči, ali poslabša drisko. Psu ne dajemo začinjene hrane, surove zelenjave, človeške hrane in vsakršne hrane, ki je v preteklosti že povzročala težave;
- pri psih redno izvajamo cepljenja proti kužnim boleznim in mu redno dajemo sredstva za odpravljanje notranjih zajedavcev;
- psu preprečimo dostop do odpadkov, kompostnikov in pokvarjene hrane;
med sprehajanjem pazimo, da pes ne zaužije ničesar, kar leži na tleh, ne uživa iztrebkov in rastlin, ki so lahko strupene ali škropljene, in da ne pije iz luž ali mlak; - psa ne izpostavljamo stresnim dejavnikom;
- ko psu menjamo hrano, je dobra ideja, da jo uvedemo postopoma, torej, da jo nekaj dni v naraščajočih deležih mešamo z obstoječo hrano, s čimer prebavilom zagotovimo lažje navajanje na novo hrano.
Boštjan Vidic, dr. vet. med
