Skrbniki psov se zagotovo sem in tja soočajo s situacijami, ko je pes ranjen. Zato je pomembno, da znamo v teh okoliščinah pravilno postopati.
Površinske rane
Takšnih ran se lahko dotikamo le s čistimi rokami. Z rane najprej odstranimo vso umazanijo. Od velikosti in globine rane pa je odvisno, ali bomo dali na rano le sterilno gazo, ali jo bomo povili. Še najbolje pa je, da rano dokončno oskrbi veterinar.
Globoke rane
Tudi pri teh ranah je pomembno, da se jih dotikamo le s čistimi rokami. Na rano položimo sterilno gazo, ki jo imamo v prvi pomoči in jo povijemo. Če je treba, z ustrezno povezo zaustavimo krvavitev. Nadaljnjo obdelavo rane pa moramo seveda prepustiti veterinarju.
Krvavitve
Zunanje poškodbe so po navadi videti veliko hujše, kot v resnici so, še zlasti, če krvavijo. Pri krvavitvah iz arterije teče kri v curku in v ritmu pulza. Pri krvavitvah iz vene (dovodnice) pa je krvavitev enakomerna. Tudi v tem primeru damo na rano sterilno gazo in povežemo rano. Pri krvavitvah iz nosu je pes po navadi zelo prestrašen in nemiren. Pomagamo mu tako, da ga umirimo in poskrbimo, da bo z glavo miroval, na nosni hrbet pa mu damo hladen obkladek (v krpo lahko zavijemo led in ga položimo na nosni hrbet). Tudi v tem primeru je najbolje, da se s psom kar najhitreje odpravimo k veterinarju!
Poškodbe šap
Zelo hitro se zgodi, da kuža kam vtakne tačko, pa je ne more izvleči, ali jo na silo izpuli in si pri tem poškoduje krempelj. Pogoste so tudi ureznine na blazinicah, saj je na sprehajalnih poteh po navadi veliko ostrih predmetov, na katerih se kuža lahko poreže. Take poškodbe pogosto spremlja huda krvavitev. Tudi zato je pomembno, da imamo na sprehodu s seboj primeren povoj. Še najbolje je, da na krvaveče mesto položimo tampon, nato pa med vse prste damo vato. Vato namestimo v tanjšem sloju tudi na spodnji del tačke in to tako visoko, da bo segala malce nad povoj. S tem slojem vate bomo preprečili, da bi kri zastajala v okončini. Še najbolje, da za povijanje uporabimo tako imenovani Coban povoj, ki nikakor ne sme manjkati v naši prvi pomoči. Ko nogo povijemo, moramo opazovati, ali morebiti ne oteka. Če oteka, moramo povoj malce razrahljati, končno oskrbo rane pa moramo prepustiti veterinarju.
